Skip to main content

Mednarodne operacije in misije

Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila v operacijo kriznega odzivanja 14. maja 1997, in sicer na humanitarno operacijo Alba v Albaniji. Od takrat do konca leta 2018 je SV opravila približno 13.000 napotitev v različnih 25 mednarodnih operacij in misij. Z več kot petimi odstotki stalne sestave Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah se uvrščamo med zaveznice, ki nadpovprečno prevzemajo operativno breme.  Februarja 2007 je Slovenska vojska prvič v svoji zgodovini v operacijo napotila enoto velikosti bataljona, ki je prevzela lastno območje odgovornosti in poveljevala pripadnikom tuje vojske, članice zveze Nato.

Udeležba pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah v letu 2021

Mednarodna operacija/misija – število pripadnikov Slovenske vojske 20.5. 2021  
Afganistan - RSM, NATO    
Bosna in Hercegovina - JOINT ENTERPRISE, NATO 4  
Kosovo - KFOR, NATO 218  
Srbija - JOINT ENTERPRISE, NATO 1  
Bosna in Hercegovina - ALTHEA, EU 16  
Mali - EUTM, EU 8  
Libanon-UNIFIL, ZN 6  
Sirija - UNTSO, ZN 3  
Italija - EUNAVFOR 3  
Irak - OIR 2+1 (Tampa)  
Latvija - eFP 40  
Skupaj 301  

Aktivni predvsem na območju Zahodnega Balkana, odlični povsod kjer delujemo

Z varnostnega, zunanjepolitičnega, gospodarskega in drugih vidikov je za nas strateškega pomena območje Zahodnega Balkana. Težišče operativnega delovanja Slovenske vojske v tujini zato ostaja v tej regiji, kjer stabilizacijski, reformni in evroatlantski integracijski procesi še niso končani. Slovenski kontingent v operaciji KFOR na Kosovu podpira mednarodna varnostna prizadevanja in razvoj kosovskih varnostnih institucij. Dejavni smo v operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, katere osnovno poslanstvo je podpora tamkajšnjim oblastem in institucijam pri vzdrževanju varnega in stabilnega okolja. Aktivni smo v Natovem poveljstvu v Sarajevu ter v zavezniških povezovalnih pisarnah v Beogradu in Skopju, prek katerih državam gostiteljicam zagotavljamo podporo pri izvajanju obrambno-varnostnih reform in približevanju evroatlantskim integracijam oziroma sodelovanju z njimi.

S sodelovanjem Slovenske vojske na misiji Okrepljena prednja prisotnost (enhanced Forward Presence – eFP) v Latviji prispevamo k zavezniški odvračalni in obrambni drži kot skupnemu odzivu Nata na spremenjeno varnostno okolje v njegovi vzhodni soseščini. Gre za ukrep, ki nedvoumno odraža zavezniško enotnost, odločnost in solidarnost z vzhodnimi zaveznicami ob Baltiku. Tesno sodelujemo s Črno goro, saj je njen vojaški oddelek integriran v slovenski kontingent, kar krepi mentorsko vlogo Slovenije v MOM. Ministrstvo za obrambo civilnega opazovalca napotuje v Posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini, in sicer kot prispevek k zmanjševanju napetosti in h krepitvi dialoga na terenu.  

Ker se zavedamo globalnih varnostnih izzivov ter pomena skupnega nastopa in solidarnosti pri njihovem naslavljanju, sodelujemo v boju proti Daesh/ISIL v operaciji Neomajna odločnost (Inherent Resolve) in stabilizacijskih naporih v okviru misije Odločna podpora (Resolute Support) v Afganistanu. Dejavni smo v pomorski operaciji EUNAVFOR Irini, ki je pomemben del celovitega pristopa Evropske unije pri soočanju z begunsko-migrantsko problematiko v Sredozemlju. Prispevamo k izgradnji varnostnih zmogljivosti v Maliju (misija EUTM), s čimer naslavljamo temeljne vzroke nestabilnosti v Sahelu, kar je potencialni varnostni izziv za Evropo in posredno tudi za nas. Zaradi kompleksnosti, prepletenosti in dolgoročnosti varnostnih in drugih izzivov na Bližnjem vzhodu ohranjamo kontinuiteto sodelovanja na misijah OZN UNIFIL in UNTSO.

Enote Slovenske vojske se vključujejo tudi v hitre odzivne sile Nata (NRF) in bojne skupine Evropske unije (EUBG), ki so zmožne izvajati celoten spekter nalog kriznega odzivanja in katerih vloga se v spremenjenem varnostnem okolju močno krepi. Slovenska vojska s sodelovanjem v teh večnacionalnih strukturah izboljšuje povezljivost z zavezniškimi vojskami, odzivnost in zmožnost skupnega delovanja po različnih scenarijih kriznega odzivanja, vključno z aktivnostmi kolektivne obrambe. 

Severnoatlantsko zavezništvo za Republiko Slovenijo, ki nima ustreznih letalskih zmogljivosti, izvaja mirnodobno misijo varovanja slovenskega zračnega prostora (NATO Air Policing). Republika Slovenija za izvajanje misije, ob ohranjanju polne suverenosti v svojem zračnem prostoru, zagotavlja nadzor zračnega prometa in zmogljivosti za iskanje in reševanje. Republika Slovenija v tej misiji z izjemo lastnih stroškov za nadzor zračnega prostora in za zagotavljanje pripravljenosti stalne helikopterske službe iskanja in reševanja nima finančnih obveznosti.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava