Panel je moderiral polkovnik Gregor Virant, ki pri vsakdanjem delu oblikovanja strateških načrtov Slovenske vojske, vključuje vesoljsko domeno v nacionalno obrambno načrtovanje in operativno rabo. Polkovnik Virant je že v uvodu izpostavil, da je vesolje danes ena ključnih operativnih domen, saj podpira delovanje na kopnem, morju, v zraku in v kibernetskem prostoru.
Na panelu so sodelovali podpolkovnica Urška Brodnik predstavnica za sodobne vojaške izzive in vesolje z Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Tanja Permozer iz Slovenske vesoljske pisarne, Marline Claessens iz ESA, podpolkovnik Eric Wiesmann iz Švicarskega vesoljskega poveljstva, Tomaž Rotovnik iz podjetja SkyLabs ter Takashi Mogi z japonskega Ministrstva za gospodarstvo, trgovino in industrijo (METI) ter organizacije JETRO London.
Udeleženci so poudarili, da satelitske storitve, kot so opazovanje Zemlje, varne komunikacije ter določanje položaja, navigacija in časovna sinhronizacija, predstavljajo nepogrešljiv del sodobnih obrambnih in varnostnih sistemov.
Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako zagotoviti, da satelitski podatki pravočasno dosežejo uporabnike in podpirajo njihovo odločanje. Razpravljavci so poudarili, da so za učinkovito uporabo vesoljskih storitev poleg satelitov ključni tudi zemeljska infrastruktura, usposobljeni kadri ter jasno določeni postopki in odgovornosti.
Pomemben del razprave je bil namenjen vlogi Evropske vesoljske agencije (ESA) in skupnih evropskih programov pri razvoju obrambnih zmogljivosti. Kot primer uspešnega sodelovanja je bil predstavljen projekt ALPSTAR, ki državam omogoča združevanje virov, strokovnega znanja in finančnih sredstev za razvoj rešitev, ki bi jih posamezne države bistveno težje dosegle same. Govorci so izpostavili prednosti skupnega pristopa predvsem na področju obsega zmogljivosti, časovne učinkovitosti, stroškovne racionalnosti in zanesljivosti storitev.
V zaključku so panelisti poudarili, da prihodnji razvoj obrambnih vesoljskih zmogljivosti zahteva tesnejše povezovanje uporabnikov, državnih institucij, ESA, raziskovalnih organizacij in industrije. Sodelovanje, skupne investicije ter dolgoročno načrtovanje so bili prepoznani kot ključni dejavniki za zagotavljanje zanesljivih, odpornih in trajnostnih vesoljskih zmogljivosti, ki bodo podpirale varnost Evrope v prihodnjih desetletjih.
»Ključno vprašanje za evropske države ostaja, kako skupne vire in strokovno znanje pretvoriti v zmogljivosti, na katere se lahko zanesejo takrat, ko jih najbolj potrebujejo. Današnja razprava je pokazala, da so mednarodno sodelovanje, povezovanje industrije ter razvoj skupnih programov prava pot do tega cilja,« je ob zaključku poudaril moderator panela polkovnik Gregor Virant.
Slovenska vojska je na prireditvi Sidec sodelovala tako v konferenčnem kot razstavnem delu. Njeni predstavniki so nastopali v strokovnih panelih Brezpilotni zračni sistemi in usposabljanje, Vojak prihodnosti ter Vesolje in obramba, obiskovalcem pa so predstavljali tudi del vojaške opreme in zmogljivosti.






