Na delovnem sestanku sta se v petek, 13. novembra, sešla načelnik štaba Generalštaba Slovenske vojske brigadir Vincenc Arko in namestnik generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Gregor Sluga. Pogovarjala sta se o vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja. V ta namen bodo ustavili koordinacijsko skupino, v kateri bodo zastopani predstavniki Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo in agencije. Na ta način nameravajo formalizirati sodelovanje, ki se na operativni ravni zelo dobro odvija.
Brigadir Arko je izpostavil, da je Slovenska vojska zelo zainteresirana za dopolnitev sodelovanja, še posebej zaradi modernizacije in uvajanja nove tehnologije. Zato bodo iskali načine poglabljanja sodelovanja predvsem na področju znanosti in tehnologije.
V nadaljevanju je gospod Sluga predstavnike Slovenske vojske seznanil s potekom prenove observatorija na Kredarici, katerega odprtje se načrtuje v zgodnjem poletju prihodnje leto. Poudaril je veliko zahvalo za vse polete Slovenski vojski, še posebej pri prevozu najtežjih tovorov.
Brigadir Arko je potrdil, da so helikopterske posadke Slovenske vojske prepeljale skoraj 48.000 ton gradbenega materiala in tako nudile pomembno pomoč državi. Sočasno so v zelo realnih in izjemno zahtevnih visokogorskih razmerah naletele več kot 400 ur. Dejal je, da je Kredarica prostor, kjer civilni in vojaški vremenoslovci že desetletja delujejo z roko v roki za varnost vseh nas. “Zato v Slovenski vojski z vso odgovornostjo podpiramo prenovo observatorija in zagotavljamo logistično podporo skladno z našimi zmogljivostmi ter razmerami v visokogorju,” je dodal.
V sklepnem delu sestanka je namestnik generalnega direktorja Arsa izrazil željo, da načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Boštjan Močnik v bližnji prihodnosti obisk vrne in predstavnikom agencije omogoči priložnost, da ga seznanijo z njihovim delovanjem.
Helikopterske posadke Slovenske vojske, ki skrbijo za menjavo meteorologov in dnevno prevažajo gradbeni material na in z 2514 metrov nadmorske višine, so v slabih šestih letih prepeljale več kot 1000 potnikov, naletele skoraj 410 ur, prepeljale skoraj 48.000 ton gradbenega materiala v ocenjeni vrednosti več kot dva milijona evrov
Od leta 2005 so skupaj prepeljale 3722 potnikov, naletele skoraj 1100 ur, prepeljale okoli 48.000 ton gradbenega materiala v ocenjeni vrednosti pet milijonov evrov.
Decembra 2020 sta načelnik generalštaba in generalni direktor ARSO podpisala pismo o nameri sodelovanja pri prenovi in ureditvi objekta na Kredarici. V tem letu je ARSO začel projekt nadgradnje sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere in prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju. Projekt vključuje tudi obnovo, posodobitev in preureditev prostorov na Kredarici.
Leta 2025 se je začela obsežna prenova meteorološke postaje na Kredarici, ki naj bi trajala dve leti. Prenova vključuje uporabo sodobnih izolacijskih materialov, izboljšano stavbno pohištvo, učinkovit sistem ogrevanja in energijsko posodobitev vseh sistemov. Nova zasnova bo omogočila pridobivanje energije iz obnovljivih virov, boljše zagotavljanje sveže vode in ustrezno odvajanje odpadnih voda. Glavni cilj prenove je zagotoviti primerne delovne in bivalne pogoje za meteorološke opazovalce ter omogočiti nemoteno delovanje postaje tudi v prihodnje. Prenova bo prav tako omogočila širši nabor meritev, pomembnih za spremljanje podnebnih sprememb.
Zaradi pomena meteorološke postaje na Kredarici se je Slovenska vojska leta 2005 vključila v meteorološka opazovanja na nadmorski višini 2515 metrov. Slovenska vojska in ARSO sta takrat podpisala sporazum o spremljanju vremena, strukture snega in plazov v visokogorju, na podlagi katerega Slovenska vojska zagotavlja meteorološke opazovalce, skrbi za helikoptersko oskrbo meteorološke postaje in prevoz meteorologov ob menjavah. Posadke helikopterjev dostavljajo na Kredarico tudi osnovna živila, plin, kurilno olje in druge nujne potrebščine. Na Kredarici vremenske razmere hkrati spremljata dva meteorologa, eden z ARSO in drugi iz sestave Slovenske vojske.
Dodatno sta Slovenska vojska in ARSO leta 2005 podpisala dokument Program spremljanja vremena, strukture snega in plazov v visokogorju. Ta sporazum je Slovenska vojska dejavno vključila v meteorološka opazovanja na najvišje ležeči meteorološki postaji v Sloveniji. Od takrat ima Slovenska vojska pomembno vlogo pri zagotavljanju nemotenega delovanja observatorija. Meteorološka postaja na Kredarici deluje že od leta 1954, ko so bile opravljene prve meritve in vremenske napovedi. Gre za edino visokogorsko meteorološko postajo s stalno človeško posadko v Sloveniji, ki ima pomembno vlogo pri spremljanju vremena, podnebnih sprememb in lavinskih razmer. V zadnjih desetletjih se je pomen te postaje le še povečal. S sporazumom iz leta 2005 sta ARSO in Slovenska vojska formalizirala sodelovanje, ki je bilo leta 2010 še nadgrajeno. Takrat so v program vključili tudi spremljanje hidroloških, oceanografskih in lavinskih razmer ter preučevanje naravnih nesreč.
Na podlagi sporazuma Slovenska vojska zagotavlja meteorološke opazovalce, ki se na postaji praviloma izmenjujejo vsakih deset dni (odvisno od vremenskih razmer). Helikopterske posadke 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe s helikopterji Bell-412 in AS532 Cougar skrbijo za prevoze osebja in opreme ter dostavo živil, goriva in drugih nujnih potrebščin. Ob zaostrenih vremenskih razmerah, kot so močan veter in snežni meteži, lahko zamenjava posadke zamuja. Dnevne naloge meteoroloških opazovalcev obsegajo ročno odčitavanje podatkov o vremenu in posredovanje ARSO med 4. in 21. uro, ročno odčitavanje (vsako uro) podatkov o vremenu in posredovanje ARSO. Podatki se deset minut po vsaki uri vključijo tudi v mednarodno izmenjavo meteoroloških podatkov. Kljub prisotnosti samodejne meteorološke postaje, ki podatke samodejno pošilja v Ljubljano, ostaja ročno opazovanje pomembno za beleženje pojavov, ki jih avtomatika ne zajame, kot so vrsta oblakov, količina oblačnosti, vidljivost, višina snežne odeje in baza oblakov. Pomemben del dela opazovalcev je spremljanje snežne odeje in lavinskih razmer. Trikrat dnevno merijo količino padavin in višino snega, vsak peti dan pa gostoto snežne odeje. Z opazovanjem snega prispevajo k delovanju službe za opazovanje plazov, zbirajo pa tudi vzorce padavin, ki ARSO omogočajo določanje sestave vodika in kisika v vodi. Podatki s Kredarice so tako zelo pomembni za spremljanje podnebnih sprememb v visokogorju. Meteorološki opazovalci morajo obvladati različna področja, od meteoroloških meritev do vzdrževanja naprav, popravil električne opreme in oskrbe planinske koče. Med najzahtevnejše stvari sodita odpoved agregata ali ko močan veter prepreči helikopterski prevoz, zaradi česar se nikoli, še posebej v zimskih mesecih, ne ve, kdaj bo prevoz mogoč.
Fotografije: Zvone Vrankar, Borut Cirnski
