Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Boštjan Močnik med 2. in 4. septembrom gosti konferenco načelnikov generalštabov ter vojaških predstavnikov Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Gre za aktivnost v okviru letošnjega slovenskega predsedovanja Pobudi za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (Central European Defence Cooperation – CEDC). Ob koncu srečanja v Vipavi je generalmajor Močnik izpostavil pomen krepitve dobrih odnosov v regiji in izmenjavo izkušenj oziroma primerov dobrih praks za učinkovito so-delovanje, še posebej, ko gre kaj narobe.
Tovrstne platforme po njegovih besedah ponujajo izjemno priložnost za mreženje in izmenjavo pogledov na to, kako se naše sosedske države soočajo z izzivi, ki so skupni vsem vojskam Srednje Evrope.
»Letos smo v tem formatu v ospredje postavili človeka oziroma kader ter vojaško mobilnost,« je še poudaril načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Udeležence je uvodoma nagovoril minister za obrambo mag. Valentin Hajdinjak. »Dovolj smo že govorili o potrebi po krepitvi evropske obrambe. Naša naloga je zdaj besede spremeniti v zmogljivosti, zaveze v dejanja in sodelovanje v rezultate. Politične zaveze moramo prevesti v konkretne ukrepe, ki bodo prispevali k večji obrambni pripravljenosti, verodostojnim zmogljivostim, boljši interoperabilnosti in učinkovitejšemu regionalnemu sodelovanju. Prav v tem je bistvo našega skupnega delovanja in gesla slovenskega predsedovanja Srednjeevropskemu obrambnemu sodelovanju – od politike k praksi,« je povedal.
Udeleženci so na srečanju razpravljali o vojaški mobilnosti in izzivih zaposlovanja. Pri vojaški mobilnosti sta pomembni tako hitrost premika konvoja po cesti kot kako hitro lahko država omogoči njegov varen in nemoten prehod čez svoje ozemlje. Zato so pogovori tekli tudi o ustrezni prometni infrastrukturi, o administrativnih postopkih ter o zagotavljanju ustrezne logistične podpore. Vojaška mobilnost namreč ni zgolj naloga obrambnih resorjev. Zahteva celovito sodelovanje države, saj morajo biti poleg vojaških zmogljivosti zagotovljene tudi civilna infrastruktura, prometne, energetske, zdravstvene, komunikacijske in druge podporne zmogljivosti. Pomemben del tega sistema je tudi podpora države gostiteljice zavezniškim silam pri njihovem prihodu, tranzitu, namestitvi, delovanju in vzdrževanju.
Glede zaposlovanje mladih generacij v vojaške vrste so razpravljali o ukrepih, ki jih države sprejemajo, da bi vzpostavile vzdržljiv in odporen model zagotavljanja zadostnega kadra za vojaški poklic. Udeleženci konference so v nadaljevanju obiskali še Center za usposabljanje v Vipavi, kjer so si med drugim ogledali usposabljanje kandidatov na temeljnem vojaškostrokovnem usposabljanju.
Republika Slovenija je 1. januarja 2026 prevzela enoletno predsedovanje pobudi CEDC, ki je bila ustanovljena leta 2010. Trenutno združuje obrambna ministrstva šestih držav – Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Poljska na srečanjih sodeluje kot opazovalka. Pobuda predstavlja temelj za sodelovanje na obrambno-varnostnem področju, v okviru katerega udeleženci razpravljajo o skupnih interesih ter jih razvijajo in uresničujejo. Njen temeljni cilj je prispevati h krepitvi regionalne varnosti v okviru EU in Nata, z uveljavljanjem specifičnih regionalnih interesov držav članic. Sodelovanje se osredotoča zlasti na usklajevanje politik EU, reševanje skupnih regionalnih izzivov in groženj, izvajanje projektov med oboroženimi silami ter krepitev zmogljivosti. Pobuda je v celoti zavezana k podpori vključevanja Zahodnega Balkana v unijo. Eden izmed načinov za dosego tega cilja je okrepljeno sodelovanje med državami članicami pobude in njihovimi regionalnimi partnerji na Zahodnem Balkanu.
Predsedovanje Republike Slovenije poteka pod sloganom Od prakse k politiki – gradimo močnejšo Srednjo Evropo (From Policy to Practice – Building a Stronger Central Europe), ki poudarja prehod od dialoga k skupnim dejanjem in razvoju zmogljivosti. Glavni cilji slovenskega predsedovanja so krepitev regionalnega varnostnega sodelovanja in izmenjava dobrih praks, spodbujanje razprav o evropskih obrambnih pobudah ter iskanje priložnosti za skupno sodelovanje držav članic pobude, povečanje operativne pripravljenosti in razvoj skupnih zmogljivosti, sodelovanje s partnerji z Zahodnega Balkana, krepitev regionalne interoperabilnosti in odpornosti, podpora digitalni in kibernetski odpornosti, spodbujanje sodelovanja obrambne industrije in inovacij, krepitev sodelovanja na vojaškem področju ter uveljavljanje enotne obrambno-vojaške terminologije.
Pomembnejši dogodki predsedovanja so med drugim zasedanje ministrov za obrambo držav članic pobude in Zahodnega Balkana, srečanja direktorjev za obrambno politiko, srečanje direktorjev za oborožitev ter neformalno srečanje načelnikov generalštabov. Pomemben steber regionalnega sodelovanja predstavlja okvir Balkanskih namenskih zdravstvenih sil (BMTF) kot večnacionalne modularne zdravstvene enote, ki temelji na obstoječih zmogljivostih sodelujočih držav. Njeno poslanstvo je zagotavljanje hitre zdravstvene podpore in pomoči civilnim oblastem in prebivalstvu ob naravnih nesrečah na območju Zahodnega Balkana, pomembno vlogo pa ima Slovenska vojska. Možnosti krepitve sodelovanja so bile tudi tema srečanja, ki je marca potekalo ob robu sestanka direktorjev za obrambno politiko CEDC v Portorožu. Potekala so že oziroma še bodo srečanja na različnih področjih, kot so pridobivanje kadra v vojskah, ohranjanje in vzdrževanje vojaške dediščine, predstavitev primera študije kibernetske teorije in prakse ter terminološke delavnice.
Pomemben del CEDC je Jezikovna platforma (CEDC Language Platform), v okviru katere je dejavna Šola za tuje jezike Slovenske vojske, ki v tem tednu v Poljčah gosti terminološko delavnico. Platforma, ustanovljena leta 2019, predstavlja pomemben forum za razpravo, ki spodbuja skupno razumevanje jezikovne politike ter krepi in poglablja večstransko sodelovanje med članicami CEDC na področju jezikov. Eden glavnih produktov letošnjega sodelovanja je Večjezični slovar srednjih sil, sistemov brezpilotnih zrakoplovov in delovanja proti njim, ki je nastal s ciljem, da s poenotenjem vojaške terminologije prispeva k večji interoperabilnosti oboroženih sil v mednarodnih poveljstvih.
