Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje v okviru svoje raziskovalne dejavnosti že petič organizira Dneve vojaških ved, ki letos potekajo pod naslovom »Vojaške vede in transformacija sodobnega vojskovanja«. Tridnevni strokovni in znanstveni dogodek je namenjen obravnavi aktualnih izzivov vojaškega delovanja v razmerah dinamičnih varnostnih in tehnoloških sprememb ter spremljajočih doktrinarnih perspektiv sodobnega vojskovanja. Med osrednjimi govorci drugega dne dogodka je bil v sredo, 21. oktobra, tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Boštjan Močnik, ki je predstavil prispevek z naslovom »Kadrovski izzivi Slovenske vojske in pot naprej« in svoj pogled na ključne kadrovske izzive Slovenske vojske ter poudaril nujnost sistemskih ukrepov za izboljšanje popolnjevanja in zadrževanja kadra.
Izpostavil je, da ni nobenega dvoma o potrebi po učinkovitejšem pridobivanju in ohranjanju vojaškega kadra. Ob tem je opozoril, da sodobni procesi oboroževanja, vključno z uvajanjem brezpilotnih sistemov, ne pomenijo zmanjšanja potreb po številu pripadnikov. Nasprotno, evropske vojske se vse bolj zavedajo pomena zadostne in robustne rezervne sestave. To zavedanje je posebej izrazito v državah vzhodne Evrope, nekoliko manj pa v zahodnem delu celine. Po oceni načelnika se Slovenska vojska še vedno sooča s posledicami nepopolno izvedenega procesa profesionalizacije. Eden izmed izzivov je tudi dejstvo, da so pripadniki vojske v številnih vidikih obravnavani enako kot drugi javni uslužbenci, čeprav vojaški poklic zaradi svoje narave zahteva posebne rešitve.
Na področju kadrovskega razvoja se težave kopičijo že od leta 2004. Slovenska vojska je bila več kot desetletje izpostavljena zmanjševanju kadrovskih zmogljivosti, organizacija se je kadrovsko postarala, znanje in zavedanje o učinkovitem pridobivanju ter zadrževanju zaposlenih pa sta upadla. Zato načelnik poudarja, da je upravljanje človeških virov danes eden največjih izzivov Slovenske vojske.
Leto 2026 je po njegovih besedah prineslo pomemben preobrat. Finančni viri za razvoj obrambnega sistema so se povečali, pospešujejo se investicije v sodobno vojaško opremo in oborožitvene sisteme tako v zraku kot na kopnem. Slovenska vojska je v preteklem obdobju vzpostavila bataljon za radiološko, kemijsko in biološko obrambo (RKBO) ter dve lahki bataljonski bojni skupini. Ob tem je načelnik opozoril, da se ne sme zgoditi, da bi država razpolagala z najsodobnejšo opremo, medtem ko bi vojašnice ostajale kadrovsko podhranjene.
Kot ključne rešitve za izboljšanje kadrovskega stanja je navedel:
prilagoditev zakonodaje, uredb in pravilnikov potrebam sodobne vojaške službe;
ureditev pogodbenih razmerij na način, ki bo zagotavljal večjo stabilnost in predvidljivost vojaške kariere;
oblikovanje ustrezne stanovanjske politike za pripadnike Slovenske vojske, saj teritorialno načelo službovanja pogosto ne omogoča učinkovitega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Poseben poudarek je namenil tudi prostovoljni rezervni sestavi, ki po njegovih besedah predstavlja pomemben multiplikator bojne moči. Ocenil je, da morajo biti pogoji za vključevanje v vojaško rezervo najmanj primerljivi s pogoji, ki veljajo za prostovoljne gasilce ali rezervne policiste, saj je močna rezervna sestava eden temeljnih elementov obrambne pripravljenosti države.
Načelnik je zaključil, da bodo za dolgoročno uspešno delovanje Slovenske vojske poleg posodobitve opreme ključni predvsem ljudje, njihovo znanje, motivacija in pripravljenost za služenje domovini.
