Ob 30. obletnici krsta se pripadnice in pripadniki 430. mornariškega diviziona z iskrenim spoštovanjem spominjajo vseh pripadnikov Slovenske vojske, ki so v zadnjih treh desetletjih služili na krovu ladje Ankaran. Vsak izmed njih je prispeval delček v zgodbo ladje, in sicer z znanjem, predanostjo, strokovnostjo in pripravljenostjo služiti domovini.
V treh desetletjih delovanja je ladja opravila številne naloge nadzora in varovanja slovenskega morja, sodelovala na domačih in mednarodnih vojaških vajah ter predstavljala Republiko Slovenijo v številnih tujih pristaniščih. Posebno pomembna ostaja njena vloga pri iskanju in reševanju na morju.
Na poziv Uprave Republike Slovenije za pomorstvo se je posadka vedno hitro, strokovno in požrtvovalno odzvala ter uspešno sodelovala pri iskanju in reševanju v slovenskem morju.
V tridesetih letih je ladja preplula več kot 40.000 navtičnih milj, pri čemer je opravila nešteto ur plovbe, usposabljanj in operativnih nalog.
Ladja Ankaran ni bila le delovno okolje, temveč je skozi leta postala tudi prostor številnih pomembnih življenjskih trenutkov. Na njenem krovu so se zvrstili številni visoki domači in tuji gostje – admirali, načelniki generalštabov, visoki vojaški predstavniki ter državni in diplomatski predstavniki, ki so se ob obiskih seznanili z zmogljivostmi slovenskega vojaškega pomorstva.
Med bolj posebnimi dogodki ostaja tudi poroka pripadnika posadke, ki je svojo življenjsko pot simbolično začel prav na krovu ladje, ki ji je posvetil pomemben del svoje vojaške kariere.
Hitra patruljna ladja meri 25 metrov v dolžino, 5,67 metra v širino in približno 8 metrov v višino. Poganjata jo dva dizelska motorja MTU 396, vsak z močjo 1.120 kW (1.500 KM), ki omogočata končno hitrost plovila do 45 vozlov. Z izpodrivom med 47 in 52 tonami ostaja tudi danes izredno okretno plovilo.
Oborožena je z dvema mitraljezoma kalibra 12,7 mm in dvema mitraljezoma kalibra 7,62 mm, opremljena pa je s sodobnimi navigacijskimi, komunikacijskimi in opazovalnimi sistemi za delovanje podnevi in ponoči.
Za njeno upravljanje skrbi 12-članska posadka, razdeljena v dva oddelka: motorno-tehničnega in artilerijsko-navigacijskega.
Hitra patruljna ladja Ankaran danes ostaja simbol začetkov slovenskega vojaškega pomorstva, pa tudi simbol njegovega razvoja, mednarodnega sodelovanja in profesionalnosti.
Ladja razreda Super Dvora Mk II je bila izdelana v podjetju Israel Aerospace Industries v Izraelu in je predstavljala pomemben mejnik pri razvoju pomorskih zmogljivosti Slovenske vojske. V prvih letih službovanja je ladja Ankaran predstavljala osrednjo plovilo za usposabljanje posadk in mornarjev na služenju vojaškega roka. Pomemben mejnik je predstavljalo leto 1999, ko je ladja opravila svoj prvi uradni obisk v tujini. Posadka je obiskala Benetke v Republiki Italiji, kar je predstavljalo prvo uradno predstavitev slovenske vojaške ladje v tujem pristanišču in pomemben korak pri mednarodnem povezovanju slovenskega vojaškega pomorstva.
Sledila so leta intenzivnega mednarodnega sodelovanja. Leta 2003 je ladja Ankaran sodelovala na Natovi mednarodni vojaški vaji Cooperative Engagement 2003, veliki pomorski vaji programa Partnership for Peace (PfP) v Splitu na Hrvaškem. Dve leti pozneje, leta 2005, je svoje sposobnosti ponovno dokazovala na isti Natovi mednarodni vojaški vaji v Vlori v Albaniji.
Pomembno mesto v zgodovini ladje imajo tudi vaje Adrion, ki predstavljajo eno ključnih oblik sodelovanja mornaric držav Jadransko-jonske pobude. Ladja Ankaran je na vajah sodelovala leta 2008 in 2014 na Hrvaškem, leta 2009 v Albaniji, leta 2012 in 2021 v Sloveniji in nazadnje leta 2025 v Črni gori, kjer je ponovno dokazala visoko raven usposobljenosti posadke ter sposobnost učinkovitega sodelovanja v mednarodnem vojaškem okolju.
