Mir ni samoumevna dobrina
Sodobni varnostni trendi kažejo, da so države, tudi Republika Slovenija, vedno bolj izpostavljene velikim varnostnim tveganjem in grožnjam. Te se ne pojavljajo več samo posamično, ampak smo priča sovpadanja zdravstvene, migrantske, energetske, prehranske in vse bolj ponovno tudi finančne krize in gospodarske recesije, kibernetskih groženj, obveščevalne dejavnosti, demonstracije in uporabe vojaške sile, nasilnega ekstremizma in terorizma. Vsa ta področja je v poseben kontekst postavila agresija Ruske federacije na Ukrajino, zaradi česar je potreba po varnosti pri vseh nas znova bolj v ospredju.
Za odzivanje na tako kompleksen konglomerat virov ogrožanja in hibridno delovanje posameznih akterjev v mednarodni skupnosti je potrebna sinhronizirana uporaba vseh instrumentov nacionalne moči tako na ravni posameznih držav kot v okviru kolektivne in skupne obrambe. V primeru neposredne vojaške grožnje ali celo vojne, kot na primer v Ukrajini, pa je jasno, da so instrumenti in metode mehke moči sicer pomembni, med njimi informacijsko vojskovanje zaseda osrednje mesto, vendar brez souporabe trde moči in kinetične sile ni mogoče učinkovito zaščititi in obraniti nacionalnih interesov. Za zaščito, uveljavljanje in obrambo nacionalnih, kolektivnih in skupnih interesov se v takih primerih lahko zanesemo samo na sposobne, pripravljene, odzivne, odporne in vzdržljive vojaške organizacije posameznih držav članic in, ko je to potrebno, na njihovo vzajemno delovanje.
Obrambna in odvračalna drža Nata
Od vstopa Republike Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo 29. marca 2004 Slovenska vojska še dejavneje sodeluje pri podpori mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti v številnih mednarodnih operacijah in misijah Spremenjenim varnostnim tveganjem in vse bolj neposrednim vojaškim grožnjam na vzhodnem obrobju evroatlantskega prostora se intenzivno prilagaja tudi Zavezništvo. Republika Slovenija je poleg sodelovanja v zavezniških aktivnostih okrepljene odvračalne in obrambne drže v bojni skupini v Latviji (eFP) s hitro popolnitvijo bojne skupine na Slovaškem (eVA) v obsegu 100 pripadnikov demonstrirala visoko odzivnost in solidarnost.
Skupna zunanja in varnostna politika EU
Zaradi vse bolj nepredvidljivih tveganj in groženj se krepi tudi sodelovanje držav Evropske unije (EU) pri skupni zunanji in varnostni politiki, da bi uspešno zaščitili skupne vrednote in interese ter izboljšali svojo varnost. Na podlagi skupne varnostne in obrambne politike temeljijo osnove za delovanje politične in vojaške strukture znotraj EU ter za vojaške in civilne misije in operacije v tujini. Po agresiji Ruske federacije na Ukrajino se je večina držav EU, tudi Republika Slovenija, vključila v zagotavljanje raznovrstne pomoči Ukrajini, tudi vojaške.
Sodelovanje Slovenske vojske v Misiji Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini
Na podlagi Sklepa Vlade RS (št. 87100-9/2022/9, z dne 22. 12. 2022) o sodelovanju skupno do trideset pripadnikov Slovenske vojske in civilnih funkcionalnih strokovnjakov v Misiji Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM Ukraine) z možnostjo rotacij, je Slovenska vojska začela s pripravami za napotitev prvega kontingenta.
Cilj misije je usposabljanje pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil ter s tem povečevanje njihove zmogljivosti in odpornosti. Poudarek bo na kolektivnem usposabljanju enot, usposabljanju poveljstev iz poveljevanja in kontrole ter specialističnih usposabljanjih. Slovenski kontingent bo za prevzem nalog predvidoma opremljen in pripravljen sredi aprila 2023, deloval bo v Nemčiji.
Več o misiji: www.eeas.europa.eu/eumam-ukraine_en
