Slovenski zračni prostor je od vključitve Slovenije v zavezništvo leta 2004 tudi del Natovega zračnega prostora. Zavezništvo svoj zračni prostor varuje v okviru Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe, katerega del je tudi varovanje slovenskega zračnega prostora (angl. Air Policing). Cilj varovanja je ohranjanje suverenosti zračnega prostora zavezništva s stalno prisotnostjo zavezniških prestrezniških letal ter posadk, ki so se v najkrajšem času pripravljene odzvati na vsakršne incidente v zračnem prostoru.
Varovanje zračnega prostora Slovenije vključuje nadzor in kontrolo zračnega prostora, poveljevanje in kontrolo in zračno obrambo. Nadzor zračnega prostora je v pristojnosti 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora, ki za svoje delo uporabljajo sodoben in napreden sistem zračnega poveljevanja in kontrole (angl. Multi-Aegis Site Emulator/MASE Integrated Console Environment – MASE/MICE), ki je v celoti povezljiv z Natom. Za zagotavljanje boljših zmogljivosti ter pogojev za nemoteno delovanje nadzora in kontrole zračnega prostora se je del pripadnikov leta 2022 preselil v novo operativno dvorano podzemnega dela objekta na Brniku.
Podatke o dogajanju v slovenskem zračnem prostoru pa pridobivajo iz vojaških in civilnih radarjev. Poveljevanje in kontrola sta na ravni zavezništva v domeni Natovega združenega centra za zračne operacije (Combined Air Operations Centre – CAOC). Slovenija spada pod taktično kontrolo Natovega združenega centra za zračne operacije v Torrejonu v Španiji.
Poveljevanje in kontrola na nacionalni ravni pa sta v pristojnosti operativnega centra Poveljstva sil Slovenske vojske. Zračna obramba pa se izvaja z letali prestrezniki, ki so v pripravljenosti v Sloveniji, Italiji in na Madžarskem. Slovenija je po vstopu v zavezništvo leta 2004 začela izvajati nalogo varovanja zračnega prostora kot del Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe s pomočjo Nato sredstev.
Ker ima naša država omejene zmogljivosti za prestrezanje letal v zraku, od leta 2007 za zaščito zračnega prostora nepretrgoma skrbijo italijanska prestrezniška letala Eurofighter F-2000 Typhoon, ki vzletajo iz matičnih baz v Italiji. Od podpisa sporazuma med slovenskim in madžarskim obrambni ministrom pred desetimi leti, 17. januarja 2014, zaščito zagotavljajo tudi madžarski prestrezniki SaaB JAS-39 Gripen iz letalske baze na Madžarskem.
Zavezniški prestrezniki letijo pod Natovim poveljstvom. Ti dve zavezniški državi pa Sloveniji zagotavljata tudi možnosti za kakovostno usposabljanje kadra za upravljanje letalnikov skladno z Natovimi standardi in postopki.
Od leta 2017 pa se v varovanje zračnega prostora vključujejo tudi Slovenska letala Pilatus PC-9M, ki letijo pod poveljstvom Slovenske vojske. Redno skupno usposabljanje iz postopkov nadzora in kontrole ter varovanja zračnega prostora se v zračnem prostoru Slovenije izvaja tedensko s pomočjo vaj prestrezanja v slovenskem zračnem prostoru, pri čemer sodelujejo italijanska in madžarska letala. Skupna urjenja z zavezniki pa potekajo tudi v okviru različnih mednarodnih vaj.
Pripadniki 16. CNKZP so visoko usposobljeni na različnih področjih in so vpeti v strukturo poveljstev in enot Slovenske vojske od strateške do taktične ravni, kot specialisti za področje nadzora in kontrole zračnega prostora. Trenutno trije pripadniki 16. CNKZP opravljajo naloge v okviru strukture Nata. Dva pripadnika sta na mednarodni dolžnosti v Natovem združenem centru za zračne operacije Torrejon in eden v Natovem poveljstvu za zračne operacije (Air Command – AIRCOM) v Ramsteinu.
Fotografija: Miro Majcen
Fotografija: Bruno Toič
