Poklicno življenje vsakega posameznika do neke mere vpliva tudi na njegovo zasebno življenje. Delo v Slovenski vojski je zaznamovano z večmesečnimi odsotnostmi zaradi dela na mednarodnih operacijah in misijah, dežurstev, vojaških vaj in usposabljanj ter daljših dnevnih delovnih migracij.
V obdobju od 2019 in 2022 je Obramboslovni raziskovalni center Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedel prvi raziskovalni projekt te vrste na slovenskem z naslovom Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Pod vodstvom izr. prof. dr. Janje Vuga Beršnak so v njem sodelovali raziskovalke in raziskovalci Centra za socialno psihologijo in Centra za metodologijo in informatiko omenjene fakultete, Mirovni inštitut ter Inštitut Univerze v Celovcu s profesorico Heather Foran.
Svoje izkušnje so z raziskovalci delili pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, v vzorec raziskave je bilo vključenih tudi 14 polnoletnih otrok iz vojaških družin, s katerimi so izvedli poglobljene intervjuje. Za potrebe empiričnega raziskovanja so v sklopu projekta vojaško družino opredelili kot družino, v kateri je vsaj eden od staršev zaposlen v Slovenski vojski, v družini pa mora biti vsaj en otrok v starosti do 18 let.
Ob koncu raziskave je bila izdana monografija Socialnoekološki modeli zdravja: Pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine.
Izsledke lahko povzamemo v nekaj temeljnih ugotovitev:
- Tako duševno kot telesno zdravje vojaških družin je dobro, pri čemer pa se v vojaškem vzorcu pojavlja veliko poškodb kolen in gležnjev. Slovenska vojska bi na tem področju lahko delovala preventivno in z upoštevanjem modernih standardov preprečevala ali zmanjšala tovrstne poškodbe.
- Neposredno nadrejeni so ključni pri možnostih prepoznavanja duševnih stisk pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, zato bi jim morala biti zagotovljena ustrezna znanja.
- Vojaške družine so funkcionalne in zagotavljajo visoko raven dobrobiti svojim otrokom, pri čemer odrasli otroci poročajo, da so njihovi starši zahtevnejši od staršev njihovih prijateljev iz civilnega okolja.
- Za družine dolgotrajne odsotnosti predstavljajo čustven in organizacijski napor, pri čemer je soočanje družine odvisno od odpornosti in stabilnosti starša, ki ostane doma.
- Model dejavnikov tveganja in zaščite kaže, da je mikro raven delovnega okolja (t. j. odnosi na delovne mestu, odnos nadrejenega, prilagodljivost) izjemno pomemben dejavnik, ki vpliva na zdravje in zadovoljstvo posameznika, pri čemer je ta vedno povezana z mikro ravnjo družine in morebitnega družinskega stresa.
Predstavitev izsledkov raziskave in monografije najdete v pogovorni oddaji Intelekta na: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174927479?s=radio&t=4 ali na spletni strani Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani: https://www.fdv.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/oddelek-za-politologijo/obramboslovni-raziskovalni-center/vojaske-druzine
