V Natovi operaciji Kforja (Kosovo Force – KFOR) na Kosovu trenutno delujejo pripadnice in pripadniki 48. slovenskega kontingenta, ki so konec oktobra prevzeli naloge zagotavljanja mirnega okolja in svobode gibanja. Leta 2022 se je zaradi racionalizacije kadrovskih in logističnih virov spremenilo težišče delovanja slovenskega kontingenta v operaciji Kforja. Odpoklicani so bili kinetični del ter tisti podporni in štabni del, ki sta delovala na območju regionalnega poveljstva Zahod v vojaški bazi v Peći. Prav tako je SV prenehala popolnjevati obe skupini za povezavo in nadzor (LMT) na območju regionalnega poveljstva Zahod. V skladu z novo strukturo pripadniki SVNKON delujejo na območju regionalnega poveljstva Vzhod. Nastanjeni so v vojaških bazah v Prištini, Novem Selu in Uroševcu. Njihove naloge obsegajo opravljanje nalog v poveljstvih Kforja, povezovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, mednarodnimi organizacijami na Kosovu ter lokalnim prebivalstvom vseh etničnih skupin in zbiranje ter posredovanje obveščevalnih podatkov.
Nato je na Kosovu od leta 1999. Zavezniška podpora Kforja na Kosovu poteka na podlagi Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1244 in vojaškega tehničnega sporazuma.Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila na Kosovo januarja 2000.
V operaciji Neomajna odločenost (Operation Inherent Resolve – OIR) globalne protiteroristične koalicije proti Daeshu v severnem Iraku pripadnika 9. slovenskega kontingenta v Erbilu oz. Kurdistanu opravljata naloge svetovanja na področju usposabljanja na operativni ravni in načrtovanja ter koordinacije premikov skupin za svetovanje. S prispevkom na misiji se Slovenija vključuje tudi v reševanje glavnih globalnih izzivov, ki zadevajo tudi slovensko nacionalno varnost (nelegalne migracije, begunska problematika ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu), pri njihovem izvoru.
Februarja 2016 je Vlada RS sprejela sklep o sodelovanju Republike Slovenije v globalni protiteroristični koaliciji proti Daeshu s prevzemom častniške dolžnosti v poveljstvu koalicije, ki deluje pri vojaškem poveljstvu Združenih držav Amerike v Tampi, in z delovanjem v severnem Iraku.
V Natovi aktivnosti Okrepljena prednja prisotnost (Enhanced Forward Presence – eFP) so decembra naloge v Latviji prevzeli pripadniki 14. slovenskega kontingenta. Delujejo pod vodstvom Kanade kot vodilne države bataljonske bojne skupine, ki jo sestavljajo še Albanija, Italija, Islandija, Češka, Črna gora, Severna Makedonija, Poljska, Slovaška in Španija. Pripadniki SV sodelujejo pri izvajanju mirnodobnih aktivnosti sil eFP (vaje, usposabljanja, premiki za zaščito lastnih sil in civilno-vojaško sodelovanje). Slovenski kontingent sestavlja 35 pripadnikov SV, 11 pripadnikov obrambnih sil Črne gore in osem pripadnikov obrambnih sil Severne Makedonije.
Na vrhu Nata v Varšavi julija 2016 so voditelji držav in vlad vseh zaveznic soglasno sprejeli odločitev o namestitvi štirih večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin (BBSk) tako imenovane Okrepljene prednje prisotnosti v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem. Republika Slovenija je prispevek kontingenta z do 50 pripadniki Slovenske vojske najavila oktobra 2016 na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Zavezništvo se tako odziva na bistveno spremenjeno varnostno okolje, dinamiko in tveganja v svoji vzhodni soseščini. Aktivnost eFP izraža jasno odvračalno sporočilo, da se bo zavezništvo odzvalo tam, kjer in ko je to treba, oziroma da bo vsakršen napad proti katerikoli zaveznici odvrnjen z ustreznim skupnim vojaškim odzivom.
V mednarodni Natovi dejavnosti Okrepljena pozornost (enhanced Vigilance Activities – eVA) so decembra naloge na Slovaškem prevzeli pripadniki 4. slovenskega kontingenta (105 pripadnikov SV), ki deluje v okviru poveljstva mednarodne bojne skupine.
V dejavnosti Okrepljena pozornost sodelujejo Češka kot vodilna država, Nemčija, ZDA in Slovenija, ki skupaj sestavljajo bataljonsko bojno skupino. Glavnino kontingenta predstavlja lahka motorizirana pehotna četa. Pripadniki SV sodelujejo pri izvajanju aktivnosti za zagotavljanje vzdrževanja pripravljenosti v podporo celoviti in okrepljeni odvračalni ter obrambni drži zavezništva. To vključuje vaje, usposabljanja in druge mirnodobne aktivnosti, vključno z ukrepi za zaščito sil bojne skupine. Vzpostavitev teh enot je bila glede na ruski napad na Ukrajino podprta na najvišji politični ravni v zavezništvu, vključno z Republiko Slovenijo, zato sodelovanje v tem okviru izraža solidarnost, odgovornost in verodostojnost RS kot članice Nata pri krepitvi zavezniške odvračalne in obrambne drže. Tako ima Nato ob obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja.
Na misijo Organizacije združenih narodov UNTSO (United Nations Truce supervision Organization) sta napotena dva pripadnika, ki opravljata enoletno misijo v okviru 25. slovenskega kontingenta.
Na mirovni misiji, ki je bila ustanovljena leta 1948 in je tako najstarejša misija Organizacija združenih narodov, naloge vojaških opazovalcev opravljajo v Izraelu, Libanonu ter Siriji. Območje delovanja obsega Bližnji vzhod, in sicer Izrael, Sirijo, Libanon, Jordanijo ter Egipt. Njihova naloga je nadzor spoštovanja resolucije Organizacije združenih narodov št. 1701 o prenehanju sovražnosti med sprtima stranema. Glavne naloge vojaških opazovalcev so patruljiranje ob razmejitveni tako imenovani modri črti in v naseljih v južnem Libanonu, sestanki s predstavniki lokalnih oblasti, preiskovanje incidentov, delo na opazovalnicah in inšpekcijski nadzori na Golanu. Slovenska vojska v tej operaciji sodeluje od oktobra 1998.
V operaciji EUNAVFOR MED Irini (European Union Naval Force – Mediterranean) od začetka oktobra dolžnost opravljajo trije pripadniki v okviru 7. slovenskega kontingenta v štabni strukturi operativnega poveljstva operacije (Operational Headquarters – OHQ) s sedežem v Rimu. Glavni cilji operacije so preprečevanje tihotapljenja orožja za Libijo v skladu s sprejetimi resolucijami Organizacije združenih narodov, ustavitev nedovoljenega izvoza nafte in njenih derivatov iz Libije in motenje tihotapljenja ter trgovskih mrež v južnem delu osrednjega Sredozemlja oziroma krepitev zmogljivosti in podpora usposabljanju pripadnikov libijske obalne straže in mornarice.
V Natovem poveljstvu Sarajevo in operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini deluje 26 pripadnic ter pripadnikov 48. slovenskega kontingenta.
V Natovem poveljstvu Sarajevo zagotavljajo pomoč BiH pri implementaciji vojaškega vidika reform varnostnega sektorja, svetujejo vladnim organom BiH pri reformi obrambnega sektorja in usklajujejo aktivnosti ter pomoč pri implementaciji sprejetih ciljev v okviru Partnerstva za mir.
Operacija EUFOR Althea podpira celovit pristop EU do BiH s podporo oblasti BiH pri zagotavljanju varnega in stabilnega okolja ter podpore pri usposabljanju in vajah obrambnih sil BiH.
Marca 2021 je Slovenska vojska prevzela hišo LOT (Liasion and Observation Team) v Banjaluki. Skupina za povezave in opazovanje deluje v okviru EUFOR Althea. Gre za prvo misijo Slovenske vojske, na kateri pripadniki živijo in delajo zunaj urejenih vojaških baz.
Glavne naloge vojaške povezovalne pisarne MLO (Military Liaison Office) v Beogradu, v katerem deluje en pripadnik SV v sestavi 12. slovenskega kontingenta, so svetovanje, spremljanje, koordiniranje in sodelovanje v Partnerstvu za mir za Srbijo ter povezava z drugimi akterji na Balkanu, ki vključuje Kosovo, Bosno in Hercegovino ter Severno Makedonijo.
Maja 2023 se je po sklepu vlade Slovenska vojska vključila v Misijo Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (The EU Military Assistance Mission in support of Ukraine),na kateri v sestavi 2. slovenskega kontingenta sodeluje z do 30 pripadniki. Cilj misije je usposabljanje pripadnikov ukrajinskih obrambnih sil in s tem povečevanje njihove zmogljivosti ter odpornosti. Poudarek je na kolektivnem usposabljanju enot in usposabljanju poveljstev iz poveljevanja, kontrole ter na specialističnih usposabljanjih.
Na območje Misije EU za usposabljanje oboroženih sil Malija (EU Training Mission – EUTM) Slovenska vojska od maja 2023 ni napotila svojih pripadnikov, temveč so ostajali v pripravljenosti v RS, s čimer pa se sodelovanje na misiji ni prekinilo. Na naborni konferenci sil EU v začetku novembra 2023 je bila v okviru pregleda zmogljivosti sil za EUTM Mali in poročanja predstavnika misije poudarjena potreba po aktivaciji SVNKON 22 EUTM Mali. Na podlagi tega poziva je SV aktivirala SVNKON. Pripravljeni so bili potrebni akti in izpeljani predpisani postopki za pravočasno napotitev kontingenta na območje delovanja v Bamako, kar je načrtovano v januarju 2024. Predvideni čas delovanja kontingenta je do 18. maja 2024.
