O prihodnjem razvoju Severnoatlantskega zavezništva, ki letos obeležuje 75 let delovanja, in o ostalih ključnih vprašanjih so na Brdu pri Kranju razpravljali načelnik Generalštaba SV generalpodpolkovnik Robert Glavaš, poveljnik Poveljstva ameriške vojske v Evropi in Afriki general Christopher G. Cavoli, načelnik generalštaba italijanske vojske admiral Cavo Dragone in načelnik generalštaba avstrijske vojske general Rudolf Striedinger.
V panelni razpravi, ki jo je moderiral prof. dr. Iztok Prezelj, je razprava tekla o preteklih, sedanjih in prihodnjih izzivih Zavezništva ter vlogi držav in partneric znotraj njega. Panelisti so zaključili, da je za uspešno delovanje zavezništva v prihodnje pomemben pozitiven pristop, solidarnost in zavedanje, da je Nato sposoben in odločen zagotavljati mir, za kar potrebuje celostno, usklajeno in z zmogljivostmi podprto delovanje.
Sodelovanje SV v zavezništvu Nata stoji na dejstvu, da je k podpisu Severnoatlantske pogodbe leta 2004 pristopila Republika Slovenija. Slovenija je tega leta ocenila, da vstop v zavezništvo poleg povečanja varnosti prinaša tudi večjo vojaško moč. S članstvom je sprejela prednosti, pravice in dolžnosti, ki niso same sebi namen. Imajo neposreden učinek ne samo na sposobnost SV za obrambo lastne ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti pač pa tudi na njen prispevek k odvračalni in kolektivni obrambni drži zavezništva.
Slovenska vojska se zaveda, da je vojaška moč odvisna od parametrov, obseg, kakovost, oprema, oborožitev, usposobljenost in sposobnost poveljniške linije ter mednarodna integracija pa so ključnega pomena. Potrebna je podpora v širšem slovenskem družbenem in političnem kontekstu, da lahko ostaja strokovna, realna in predvsem pripravljena za obrambo domovine in prispevek na mednarodni ravni.
Izkušnja na mednarodnih vojaških vajah in misijah zavezništva kaže, da vojske članic Nata delijo podobne vrednote, da so sposobne sodelovanja, poenotenja postopkov, uspešnega sporazumevanja in sledenja skupnemu cilju – zagotavljanju miru in varnosti. Prav zaradi tega se zavedamo odgovornosti pri izpolnjevanju danih zavez.
Solidarnost med pripadnicami in pripadniki vojska držav članic Nata temelji na osnovni pravičnosti, ki je v tem, da vsaka prispeva svoj delež pri izpolnjevanju dolžnosti. V dvajsetih letih sodelovanja v Natovih aktivnostih je SV dokazala, da njene pripadnice in pripadnike v primerjavi z bolje opremljenimi in oboroženimi vojskami odlikujejo predvsem delavnost, strokovnost in predanost.
Država in z njo SV s tem, ko izpolnjuje svoje obveznosti in prevzema sorazmeren delež bremen znotraj zavezništva, med katerimi so v ospredju investicije v njen razvoj, oborožitev in kadre, gradi in vzdržuje vlogo enakovredne partnerice, krepi sama sebe in krepi odpornost ter varnost vseh segmentov države. Aktualni geostrateški izzivi širom sveta in tudi na evropskih tleh so številni in predstavljajo izziv tako članicam zavezništva in širše kot njihovim vojskam. Odvračalna in obrambna drža torej nista mrtvi črki na papirju, pač sta luči aktualnih razmer še kako pomembni.
Fotografije: Zvone Vrankar
