Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

24.07.2015

Zgodovina in zgodba posestev na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna

Slovenska vojska je v torek, 21. julija, v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni organizirala posvet o zgodovini Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna (OSVAD Postojna). Glavni namen posveta je bil ustvariti mrežo strokovnjakov, ki bodo s svojim znanjem bistveno prispevali k iskanju zgodovine, prepoznali druge kulturnozgodovinsko pomembne objekte na območju vadišča, pregledali arhive in širili sodelovanje med ljudi, ki so kakor koli povezani z zgodovino območja, predvsem v lokalnem okolju. To je bil prvi v nizu posvetov na temo iskanja zgodovine in zgodb na OSVAD Postojna.

Posveta so se udeležili polkovnica Tatjana Pečnik kot vodja projekta prenove OSVAD Postojna, Mojca Geč Zvržina in Rade Rot iz Sektorja za gospodarjenje z nepremičninami MO, Ernesta Drole in Eda Belingar, predstavnici Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Upravna enota Nova Gorica, predstavnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske Rok Filipčič, višja kustosa Muzeja krščanstva na Slovenskem Marko Okorn in Tadej Trnovšek in predstavniki Nacionalne garde Kolorado, ki opravljajo obnovitvena dela na Bilah. Aktivno sta pri pripravi posveta sodelovala tudi Park vojaške zgodovine Pivka, predvsem njegov direktor Janko Boštjančič, ter Janez Rus iz strokovnega vodstva kobilarne Lipica.

Zamisel o posvetu je nastala med obnovo zgodovinsko in kulturno zaščitenega objekta Bile. Ker dela na objektu potekajo skladno s usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je treba poznati tudi zgodovino objekta. Njegov nastanek v znani literaturi ni poznan, v nekaterih virih je zapisano, da se posestvo Bile (Willach) prvič omenja leta 1581 v urbarju Hansa Edlinga iz Vipave kot del devinske sodnije, in sicer do leta 1728, ko je prešla v last in posest kobilarne Lipica, ki je stavbo leta 1893 tudi prenovila. Maja 1915 so ob začetku prve svetovne vojne konje odpeljali z Bil in Počka, posesti pa so prešle v last italijanskega vojnega ministrstva. Po drugi svetovni vojni je lastništvo nad območjem prevzelo Zvezno kmetijsko posestvo Lipica, in sicer do leta 1975, ko je območje kupila JLA. Po letu 1991 se je lastništvo preneslo na Slovensko vojsko. Nekateri viri omenjajo tudi, da sta bila posestvo bile Bile in Poček del planinskega posestva stiškega samostana in da sta postala del kobilarne Lipica šele leta 1732 ali 1749.

Iz pregleda zapisanega so udeleženci posveta spoznali, da bo v prihodnje treba v iskanje zgodovine osrednjega vadišča in objektov na njem vložiti še kar nekaj dela. Vsi so se strinjali, da s skupnimi močmi in strokovnim pristopom lahko nadgradijo te zgodovinske zapise in sestavijo podobo objekta Bile in širšega območja vadišča od nastanka do danes, ko objekt dobiva svežo preobleko.