Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

26.07.2012

Slovesno v Vojašnici Stanislava Požarja

Minister za obrambo je junija poimenoval šest vojašnic in preimenoval eno vojašnico Slovenske vojske, skladno z odredbami pa je v četrtek, 26. julija, slovesnost z razglasitvijo novega imenovanja potekala tudi v Pivki. Slovesnosti so se poleg družinskih članov v slovenski osamosvojitveni vojni padlega pripadnika, po katerem se imenuje vojašnica, udeležili tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Peter Stavanja, namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir dr. Andrej Osterman, poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Branimir Furlan, poveljnik 72. brigade Slovenske vojske polkovnik Franc Koračin, župan Občine Pivka Robert Smrdelj ter predstavniki Zveze policijskih veteranskih društev Sever.

Vojašnica v Pivki je poimenovana po Stanislavu Požarju, ki je bil med slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991 v Jugoslovanski ljudski armadi zaposlen kot civilna oseba, in sicer kot mehanik na tankih. Rojen 16. decembra 1949 je Stanislav Požar med junijsko vojno topovom armadnih tankov, nameščenih v pivški vojašnici, odstranil udarne igle in tako tanke spremenil v neuporabno orožje. 2. julija 1991 se je s sodelavcem kot sovoznik z osebnim vozilom peljal po cesti mimo vojašnice v Hrastju, kjer ju je patrulja Jugoslovanske ljudske armade na kontrolni točki pri vojašnici poskušala ustaviti. Vozila nista ustavila, zato so vojaki nanju streljali in eden izmed strelov je bil za Požarja usoden.

Za izkazano izjemno hrabrost v vojni in posebno požrtvovalnost v bojnih nalogah je Stanislav Požar posmrtno dobil najvišje vojaško odlikovanje Republike Slovenije – častni vojni znak, za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije pa je bil odlikovan tudi s častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Vojašnica v Pivki je bila zgrajena leta 1995 in je tako ena najnovejših vojašnic Slovenske vojske, Pivška kotlina pa je kljub temu močno zaznamovana z vojsko ter vojaškimi aktivnostmi. Vojašnice, ki jih je zgradila italijanska vojska po vzpostavitvi tako imenovane rapalske meje leta 1920, so predstavljale steber obrambe vzhodne meje Kraljevine Italije, po drugi svetovni vojni pa je bila pivška vojašnica ena pomembnejših vojašnic ob tako imenovani železni zavesi. Stara pivška vojašnica, takrat imenovana Principe di Piemonte, je bila zaradi obrambe vzhodne meje Kraljevine Italije zgrajena v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja.

Kmalu po drugi svetovni vojni je Jugoslovanska ljudska armada takrat v Vojašnici 22. julij nastanila svoje oklepne enote, zaradi zelo zahtevnih podnebnih razmer in oddaljenosti od večjih krajev pa je pivška vojašnica dobila vzdevek kazenska.

Velikost in moč enot vojašnice sta se spreminjali. Ob začetku osamosvojitve Slovenije leta 1991 so v vojašnici delovali dva, s tanki T-55 opremljena oklepna bataljona 228. motorizirane brigade, protioklepna enota in enota protiletalske obrambe Jugoslovanske ljudske armade. Najpomembnejšo vlogo so stari pivški vojaški objekti imeli leta 1991, ko so 26. junija, na tako imenovani dan prej, iz te vojašnice na ceste zapeljali tanki Jugoslovanske ljudske armade in začeli napad na osamosvojeno Slovenijo.

Objekte nekdanje vojašnice Jugoslovanske armade je po slovenski osamosvojitvi prevzela Teritorialna obramba, leta 1995 pa so se pripadniki takratnega oklepno-mehaniziranega bataljona iz objektov stare »italijanske« vojašnice preselili v novi nastanitveni objekt.

30. junija 1991 je bila na Severnoprimorskem pod vodstvom 6. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Nova Gorica ustanovljena tankovska četa, imenovana TONI-55. 19. novembra 1992 je bil oblikovan 44. oklepno-mehanizirani bataljon z glavno nalogo vzdrževanja bojne tehnike in poveljstvom najprej v Postojni, pozneje pa v Ilirski Bistrici ter kompleksu stare pivške vojašnice. Leta 2001 se je pivški oklepno-mehanizirani bataljon preoblikoval v 44. učni bataljon oklepno-mehaniziranih enot, 1. oktobra 2002 pa je bil po postopnem združevanju in preoblikovanju oklepnih enot Slovenske vojske oblikovan v 45. oklepni bataljon, ki v pivški vojašnici deluje še danes.

Slovesnost v Vojašnici Stanislava Požarja

Gostje na slovesnosti, ...

... med njimi svojci padlega Požarja – žena Marta, otroka Mateja in Mitja ter brat Zmago Požar.

Slavnostni govornik, župan Občine Pivka g. Robert Smrdelj.

Tablo z novim imenom vojašnice sta odkrila namestnik načelnika GŠSV bg. dr. Andrej Osterman in ga. Marta Požar.

Ga. Marta Požar je prevzela zastavo RS v trajno last.