Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

27.07.2012

Slovesno tudi v šentviški vojašnici

Minister za obrambo je junija letos poimenoval šest vojašnic in preimenoval eno vojašnico Slovenske vojske, skladno z odredbami pa je bila v petek, 27. julija, slovesnost s poimenovanjem izvedena tudi v ljubljanskem Šentvidu. Slovesnosti sta se poleg pripadnikov enot, nastanjenih v vojašnici, udeležila tudi namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir dr. Andrej Osterman in poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Branimir Furlan.

Vojašnica v ljubljanskem Šentvidu se imenuje po Teritorialni obrambi Republike Slovenije, s čimer se ohranja spomin na vse pripadnike Teritorialne obrambe, ki so prispevali k osamosvojitvenim procesom in Republiki Sloveniji omogočili prosto pot k njeni samostojnosti.

Republika Slovenija je skladno z Zakonom o obrambi in zaščiti aprila 1991 ustanovila pokrajinske in območne štabe Teritorialne obrambe, decembra 1991 je bil uveljavljen nov znak Teritorialne obrambe, sprejete so bile oznake činov in izdelane prve uniforme. Maja 1991 so se v učnih centrih na Igu pri Ljubljani in v Pekrah začeli usposabljati prvi slovenski vojaški obvezniki, ki so kot prvi mirnodobni vojaki v zgodovini slovenskega naroda slovenski državi prisegli 2. junija 1991. 25. junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, dan za tem pa se je začela vojna, v kateri so pomembno vlogo oboroženih sil skupaj s takratno milico odigrale enote Teritorialne obrambe. Enote Teritorialne obrambe so sprejele boj z agresorsko armado – zmagale so v spopadih za meje, zaustavile premike kolon in blokirale armadne enote v vojašnicah. Vojna se je končala 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije, zadnji vojaki jugoslovanske armade pa so s slovenskega ozemlja odšli 26. oktobra 1991 iz pristanišča v Kopru.

Vojašnico slovenske Teritorialne obrambe, do leta 1992 imenovano Vojašnica Borisa Kidriča, kasneje pa Vojašnica Šentvid, so med slovensko osamosvojitveno vojno blokirale enote 2. odreda Teritorialne obrambe. Poleg vojašnice v ljubljanskih Mostah je bila šentviška vojašnica najbolj oborožena – v njej je takrat delovalo približno 1.600 pripadnikov jugoslovanske armade, precej oklepnih vozil, topov, minometov in eksplozivnih sredstev. Po letu 1991 so v Vojašnici slovenske Teritorialne obrambe delovala različna poveljstva in enote, med drugimi 51. območni štab Teritorialne obrambe, 510. učni center, poveljstvo 52. brigade, poveljstvo in del enot 9. brigade zračne obrambe, Center vojaških šol, kasneje Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje s svojimi enotami. Danes v šentviški vojašnici delujejo Verifikacijski center Slovenske vojske, Orkester Slovenske vojske, del 157. logističnega bataljona in Enota vojašnice.

Foto 1-6: Nataša Oblak, MORS

Gostje na slovesnosti.

Glasbena popestritev ORKSV.

Slavnostni govornik - bg. Marjan Balant, poveljnik vojašnice.

Tablo z novim imenom vojašnice sta odkrila namestnik NGŠSV bg. dr. Andrej Osterman in poveljnik vojašnice bg. Marjan Balant.