Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

06.11.2017

Slovenski vojaški potapljači na vaji Aegean SEAL 2017

Odred za specialno podvodno delovanje 430. mornariškega diviziona (OSPD) je v drugi polovici oktobra sodeloval na taktični vaji enot vojaških potapljačev, ki so jo organizirale oborožene sile Helenske republike v južnem delu zaliva Evoikos. Med vajo so se urile protiminske enote v postopkih preiskave, identifikacije in uničevanja podvodnih eksplozivnih sredstev skupaj s čiščenjem obalnih voda in pristanišč ter urjenjem v protiminskem bojevanju pri uporabi min majhnega zaznavanja. Celotna aktivnost je bila zasnova na predvidenem scenariju, ki bi se odvil ob morebitni krizi v regiji in med katero bi bilo potrebno posredovanje mednarodne pomorske enote za zagotavljanje miru in stabilnosti.

Po 33-urni plovbi s trajektom od Benetk do grškega mesta Patras so pot nadaljevali po cesti mimo Aten do grške mornariške baze SEG. Po zboru vseh udeležencev iz Slovenije, Belgije, Nemčije in Grčije so sledili predstavitve varnostnih zahtev/napotkov ter praktični prikaz reševalnih postopkov v primeru potapljaške nesreče. Pripadniki grških oboroženih sil so prikazali reševanje potapljača ter merili čas, ki je potreben, da se pomoči potrebnega potapljača potegne iz vode, vkrca v reševalno vozilo in v nadaljevanju odpelje v atensko bolnišnico na zdravljenje s hiperbarično komoro.

Osrednji del vaje je bil začrtan med 18. in 27. oktobrom ter razdeljen na dve fazi. V prvi je bil poudarek na urjenju postopkov in treningu, druga pa je vključevala skupinsko taktično vajo (TACEX). V zalivu, ki je del baze SEG, sta bila določena poligona, znotraj katerih so potekale podvodne dejavnosti. Enega je izključno uporabljala belgijska ekipa, ki je z avtonomnim podvodnim plovilom Remus preiskovala morsko dno in iskala mine. Na poligonu, namenjenem zgolj potapljačem, so ob različnih časovnih intervalih delovali slovenski, belgijski in grški potapljači. Nemčija se je vaje udeležila kot opazovalka z dvema pripadnikoma njihove mornariške enote za podvodno delovanje EOD (Explosive Ordnance Disposal – uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev). 

Pripadniki OSPD so najprej preizkusili magnetno in akustično zaznavanje potapljača pri pristopu do neznane mine, ki je s posebnimi senzorji merila, kako potapljač z različno opremo povzroča večji ali manjši akustični/magnetni podpis. Pri tem je pomembno, da potapljaška oprema oddaja čim manj magnetizma in je pri uporabi čim tišja. Sicer se lahko mina ob daljšem zadrževanju potapljača v njeni bližini oziroma pri poskusu nevtralizacije predčasno aktivira. V nadaljevanju so podvodno uničili deset protiladijskih projektilov Oto Melara 76 mm v bližini otoka, ki se nahaja znotraj območja, ki ga Grki uporabljajo za izvajanje ladijskih streljanj in podvodnih uničevanj.

Del vaje je bil namenjen delovanju EOD na kopnem v priobalnem območju. Oblikovani so bili trije scenariji na treh različnih lokacijah. V prvem so morali potapljači preiskati pristaniško infrastrukturo in biti pozorni na morebitne formacijske ali improvizirane eksplozivne naprave ter k njim ustrezno pristopiti in jih uničiti. V drugem so se soočili z vozilom, ki so ga odprli in preverili utemeljenost suma improvizirane eksplozivne naprave. Pri tem so uporabljali pristop z robotom in orodji Hook & line (poseben set orodij in priročnih pripomočkov za odpiranje/poteg na daljavo) in vodnim razbijalcem. Tretji scenarij je zajemal taktiko pristopa na obalno območje v sklopu operacij v zelo plitvih vodah. Gre za taktiko čiščenja obalnega območja za namen amfibijskih operacij in izkrcanja enot na obalo v sklopu asimetričnega bojevanja. Potapljači pregledujejo morsko dno, istočasno pa v najplitkejšem delu obale potapljača s kanujem v vodi položita linijo, se izkrcata na obali in začneta s pregledovanjem za eksplozivnimi sredstvi. Ta se primerno označijo in pripravijo za nevtralizacijo, ob začetku amfibijske operacije pa v nadaljevanju tudi uničijo. Za varovanje tovrstnih operacij lahko potapljači poskrbijo sami ali pa z dodanim elementom zavarovanja, ki se izkrca na obalo zunaj kontaminiranega območja, posede položaje z dobrim pregledom nad celotnim območjem in nudi kritje. To se lahko stori tudi z direktnim pristopom na kontaminiran kos obale skupaj s protiminskimi potapljači. V tem primeru se najprej protiminsko pregleda in očisti koridor do zaledja in tako omogoči čimprejšnja postavitev zavarovanja.  OSPD se uri v zelo plitvih vodah vrsto let, saj je eden od ciljev zmogljivosti Slovenske vojske oblikovanje skupine protiminskih potapljačev in delovanje v zelo plitvih vodah in operacijah, povezanih z varnim delovanjem pristanišč. Sodelovali so tudi pri nevtralizaciji plavajoče mine, do katere so pristopali s helikopterjem. Skupina OSPD je sodelovala pri skoku v vodo s približno sedmih metrov in mino uspešno uničila.

Sklepni del vaje je bil namenjen taktičnemu delovanju v konfliktnem okolju na morju. Slovenski potapljači so se vkrcali na ladje ter v sodelovanju z Belgijci in Grki delovali v zelo plitvih vodah z dejanskim izkrcanjem na obalo. Delovanje je zavarovala grška specialna enota za direktno posredovanje. Sama plovba je bila zaradi vremenskih razmer odpovedana, zato se je faza odvila iz pomola znotraj baze SEG. Večdnevno čiščenje obalnega pasu z namenom omogočanja izvedbe amfibijske operacije so začeli Belgijci. Z uporabo AUV Remus so izvedli širši pregled akvatorija in podali koordinate kontaktov za možne mine. V naslednji fazi so se razdelile cone delovanja za slovenske, belgijske in grške potapljače. Ti so preverili morsko dno in izvršili pregled vseh kontaktov. Končni del taktične vaje je začela grška specialna enota s postavitvijo zavarovanja na obali po predhodnem usklajevanju in koordinaciji z OSPD. Potapljači ostalih držav udeleženk so opravili podvodni pregled v plitki vodi do obale in slovenski potapljači so nato samostojno pregledali obalno območje. Vse aktivnosti v vodah so potekale v nočnem času. Dnevne ure so bile namenjene pripravam in počitku ter pripravljenosti na odzivanje v primeru nepredvidljivih dogodkov.

Ker je OSPD v procesu zamenjave starega aparata polzaprtega kroga DC-55 s konceptom delovanja iz leta 1955, so na vaji ves možen čas izkoristili za preizkušanje nove opreme. Tako so jim Belgijci predstavili njihov aparat polzaprtega kroga Viper kanadske izdelave in jim omogočili, da so potapljači z njim opravili nekaj potopov. Iz Francije so jim pripeljali na preizkušanje podvodni sonar SONADIVE SPPA, s katerim je potapljaška skupina veliko delala in ga dodobra spoznala. Uporabljali so ga tudi v sklopu sklepne faze TACEX, saj sonar omogoča podvodno navigacijo in potapljača zanesljivo pripelje do podvodnih kontaktov, katerih pozicija je bila že prej določena s pomočjo AUV.

Vaja je bila kot celota dobro organizirana, kar so potrdili vsi udeleženci. S širokim spektrom aktivnosti smo se lahko urili v postopkih posameznikov in skupine za delovanje na področju EOD in C-IED (Counter Improvised Explosive Devices). Dvignili so raven povezljivosti s potapljači drugih držav udeleženk, saj so si naloge delili in se dopolnjevali. Pri tem je ključna komunikacija, upoštevanje standardiziranih postopkov v sklopu zavezništva in iznajdljivost. Za svoje delo so prejeli veliko pohval in zahval za deljene izkušnje ter nasvete, s katerimi so velikokrat razširili obzorje možnih rešitev. Med vajo je bilo poskrbljeno tudi za druženje, še posebej na rekreativnem potopu na eno izmed potopljenih ladij v bližini.

OSPD je uigran kolektiv s posebno skupinsko dinamiko, ki se je razvila kot posledica zahtevnega in nevarnega dela. Skupina deluje kot eden in je pri izvajanju nalog izjemno učinkovita. V primerjavi z ostalimi udeleženci smo opazili, da imamo tudi veliko pestrejšo starostno strukturo, v kateri niso samo t. i. zreli potapljači, tako kot je to pri ostalih, ampak imamo tudi srednjo in mlado generacijo, ki prihaja do prepotrebnih izkušenj in znanja ter z njimi dopolnjuje učinkovitost pestrega dela OSPD. Zaradi našega dobrega dela so vsi sodelujoči izrazili željo po ponovnem sodelovanju v prihodnosti.

Besedilo in fotografije: poročnik korvete Gregor Konda in pripadniki OSPD