Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

19.05.2009

Pekrskih dogodkov se bomo letos spomnili ob dnevu odprtih vrat v Vojašnici generala Maistra

V Vojašnici generala Maistra v Mariboru bo 23. maja ob 15.30 srečanje zaposlenih, ki so bili leta 1991 pripadnice in pripadniki 710. učnega centra v Pekrah. Srečanja se bosta udeležila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner.


Začetki delovanja Slovenske vojske v samostojni Sloveniji segajo v leto 1991, ko so 15. maja v takratni Teritorialni obrambi začeli obvezno služenje vojaškega roka prvi slovenski naborniki v dveh učnih centrih. V 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru je bilo 120 nabornikov, v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani pa 180.


Nabornike v 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru je usposabljalo 34 zaposlenih, od katerih je 14 skrbelo za podporo usposabljanja, drugi pa so bili neposredni izvajalci usposabljanja, in sicer inštruktorji, ki so bili poveljniki oddelkov, poveljniki učnih enot oziroma poveljniki vodov in poveljniki učnih čet. Usposabljanje v Pekrah, ki se je začelo 15. maja, je od začetka ogrožala takratna JLA s stopnjevanjem pritiskov, s silo pa ga je poskušala prekiniti v četrtek, 23. maja 1991, s tako imenovanimi pekrskimi dogodki. Uvod v dogodke je bil namreč zajetje dveh pripadnikov takratne JLA, ki sta iz neposredne bližine učnega centra z daljnogledoma opazovala usposabljanje nabornikov v centru. Opazovalca so zajeli vojaki rezervne sestave Teritorialne obrambe, ki so opravljali okrepljeno fizično zavarovanje 710. učnega centra. Po razgovoru z zajetima v centru so ju izpustili. To je bil uvod v dogodke, ki so potekali v naslednjih urah. Napetost se je stopnjevala, ko so pripadniki takratne JLA isti dan približno ob 12. uri z bojnimi oklepnimi vozili obkolili zgradbo učnega centa, v katerem je bilo nameščenih vseh 120 nabornikov, 34 zaposlenih in dve družini, ki sta živeli v stanovanjskem delu objekta. Zaposleni so takoj po obkolitvi zasedli položaje za neposredno varovanje zgradbe centra, širše varovanje pa so izvajali pripadniki rezervne sestave Teritorialne obrambe. Na obeh straneh je bilo čutiti napetost, ki bi se lahko spremenila v tragedijo. Zahteve glavnih pogajalcev JLA so bile za vse pripadnike takratne Teritorialne obrambe nemogoče. Zahtevali so namreč izročitev dveh zajetih pripadnikov JLA, ki naj se ne bi vrnila v njihovo sestavo, izročitev vseh 120 nabornikov, ki so bili na služenju vojaškega roka v centru, in izročitev pripadnika centra, ki je bil nekoč zaposlen v JLA. Po neuspelih zahtevah se je napetost stopnjevala do 14. ure, ko je kapetan JLA svojim vojakom izdal ukaz, da naj čez pet minut začnejo streljati na učni center. Napetost z močnimi pritiski na plin oklepnih vozil se je stopnjevala in dosegla vrhunec, ko so ponoči med pogajanji, ki so potekala na Mestni občini Maribor, pripadniki JLA ugrabili poveljnika 7. pokrajinskega poveljstva polkovnika Vladimirja Miloševiča.


Med pogajanji je s pomočjo poročanja množičnih občil v Maribor že prišla novica o dogodkih pred centrom v Pekrah. Mariborčanke in Mariborčani so se odzvali v neverjetno velikem številu in s protesti po ulicah podprli odločitev o tem, da se zahtevam ne more in ne sme ustreči. 24. maja približno ob 2. uri so se strasti vrha JLA umirile, kolona bojnih vozil pa se je vrnila v vojašnice v Mariboru. To je bil le del opisanih dejstev pekrskih dogodkov. To je bil čas napetosti, strahu in odločnosti. Pripadniki Teritorialne obrambe niso dovolili pripadnikom takratne JLA, da bi prekinili nekaj, kar se je komaj začelo in nadaljevalo s prvo prisego slovenskih nabornikov 2. junija 1991 v obeh takratnih učnih centrih.
Tik pred začetkom vojne za samostojno Slovenijo sta se učna centra z ukazom o izvajanju operacije Val, ki je pomenil premestitev, premestila v Kočevje, kjer so nadaljevali usposabljanje nabornikov. Prve dni julija 1991 so dobili nalogo o premiku enot in razporeditvi na slovensko-hrvaško mejo, že naslednji dan pa so se ponovno premaknili na drugo lokacijo, kjer so nadaljevali redno usposabljanje. 710. učni center se je preselil v Bele Vode nad Šoštanjem. Šele 10. in 11. julija so lahko nabornike prvič po vojnih dogodkih v Sloveniji v Belih Vodah obiskali svojci. Obiski so potekali v vili Široko, saj točne lokacije enot še niso smeli razkriti. 12. julija so se naborniki skupaj z zaposlenimi vrnili v učna centra. Usposabljanje prve generacije slovenskih nabornikov se je uspešno končalo 16. novembra 1991.


Poveljnik 710. učnega centra polkovnik Andrej Kocbek je pred petnajstimi leti v reviji Prosto zapisal: »Bili smo zraven in ponosni smo na to.« To še posebej velja za vse sedanje pripadnike stalne sestave, pogodbene rezerve in obvezne rezerve, ki lahko na levem rokavu nosijo znak 1.


Tudi letos, ko je Slovenska vojska zakorakala v polnoletnost, je dovolj razlogov, da so si ob dnevu Slovenske vojske, 15. maju, izbrali slogan:
Slovenska vojska s ponosom v polnoletnost.

Vabljeni.


Dodatne informacije: Simon Korez, telefonska številka 031/330 951

 

Tekst in foto: Simon Korez