Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

22.05.2012

Pekrski dogodki po 21 letih skozi prizmo časa

JLA je 23. maja 1991 s silo skušala uveljaviti svojo voljo v učnem centru v Pekrah. Obkolila ga je z oklepniki in pripadniki vojaške policije ter z grožnjo hotela priti do vojaških obveznikov. Pripadniki 710. učnega centra in Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine so bili nepopustljivi, v bran samostojnosti nove države pa so se jim pridružili tudi številni civilisti – pod oklepnikom je tako umrla prva žrtev slovenske samostojnosti, občan Miklavža pri Mariboru Josef Simčik.

Pekrske dogodke spremlja celovita zgodba naprej načrtovane akcije vodstva JLA, da z demonstracijo vojaške sile v Pekrah pri Mariboru in širši okolici vojašnic JLA v Mariboru poseže v miren proces osamosvajanja Republike Slovenije ter ga ob morebitnem spopadu s takratno Teritorialno obrambo (TO) tudi s silo zavre in prepreči.

Osamosvojitveni proces v Sloveniji so zaznamovali tako priprave kot tudi sami neposredni dogodki, ki so bili povezani predvsem z nastajanjem slovenske vojske. Prav dejstvo, da je Slovenija organizirala vojsko kot atribut države ter je maja 1991 v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani začela z usposabljanjem prvih slovenskih nabornikov, je bilo za takratne voditelje Jugoslavije eden največjih izzivov, še več – to dejstvo so jemali kot žalitev. JLA je zato v Pekrah pokazala, da se ne bo odrekla poseganju v politično življenje. Dogodki ob učnem centru so bili jasno znamenje, da bo JLA posegla v mirno uresničitev na plebiscitu izražene volje državljanov in državljank Slovenije o suverenosti in samostojnosti Slovenije. Pekrski dogodki so pokazali, da bo JLA nasilno posegla v proces osamosvajanja, tudi slovenska oblast je v celoti in dokončno spoznala, da bo osamosvojitev krvava in vojaška. Pekre so prvič pokazale sožitje med oboroženimi in neoboroženimi oblikami odpora. Neoboroženi civilisti so se pod Pekrami postavili v bran svojih vojakov. Ta zgodovinska okoliščina je imela prav posebno težo.

Tako nas mozaični drobci, sestavljeni v celoto, peljejo do spoznanja o pomenu pekrskih dogodkov kot odločilnih za prihodnost osamosvojitvenih procesov in uvodno epizodo junijske vojne.

Dogodki v Pekrah niso bili naključje, ampak skrbno načrtovana akcija JLA, ki naj bi pripeljala do ustavitve osamosvojitvenih procesov. Temu so se razumno in preudarno uprli vojaki TO. 710. učni center se je skupaj z neposredno okolico v času pekrskih dogodkov spremenil v pravo malo trdnjavo. Na obrazih slabo opremljenih vojakov TO so bile zarisane črte, iz katerih je bilo lahko razbrati dogodke zadnjih dni in še zlasti kritičnih ur tistega četrtkovega popoldneva 23. maja 1991. Namero takratne JLA je prekinil tudi spontani odziv Mariborčanov in Mariborčank, ko so najprej mirno demonstrirali pred 710. učnim centrom TO v Pekrah, potem pa iz dneva v dan vse samozavestneje tlakovali pot svoje samostojnosti.


Kronologija dogodkov 23. maja 1991 v 710. učnem centru TO Pekre

Okrog 7.30. Zbor vojakov. Dva pripadnika, rezervista TO, v gozdu ob ograji opazita dva pripadnika (podporočnika in vojaka) JLA, ju zajameta in pripeljeta v prostore centra. Po pogovoru ju ob 8.30 izpustijo iz centra. Vojaka JLA odideta skozi naselje Pekre. Dejavnosti v učnem centru se nadaljujejo po programu, izdan je ukaz o prepovedi odhoda iz centra.

Okrog 12.00. Ob vznožju vzpetine Kogl, po Bezjakovi ulici, se sliši močan hrup motorjev. V bližini avtobusne postaje je opaziti kolono šestih oklepnih vozil JLA, ki  vozijo proti 710. učnem centru. Preplah v centru. Vojaki se umaknejo v notranjost centra, oblečejo športno opremo, častniki in podčastniki se začnejo opremljati z oborožitvijo. Oklepna vozila JLA se ustavijo pred vhodom v 710. učni center. Za bojnimi vozili kolona tovornjakov, iz katerih poskačejo do zob oboroženi vojaki JLA in zavzamejo položaje v neposredni bližini provizorične lesene ograje učnega centra.

Častniki in podčastniki učnega centra zavzamejo obrambne položaje na območju centra, opremljeni so tudi s šestimi protioklepnimi minometi armbrust. V okolici centra so, kot straža, razmeščeni tudi pripadniki rezervne sestave TO (tri enote po 30 vojakov).

Ob zapornici v učni center se začnejo pogajanja med vodstvom centra in oficirjem JLA (podpolkovnikom Stevilovičem), ki zahteva izročitev dveh zjutraj zajetih pripadnikov JLA (to je zgolj pretveza, saj sta se oba že vrnila v vojašnico). Med drugim zahteva tudi takojšnjo prekinitev usposabljanja nabornikov in izročitev njihovih nabornih evidenc.

Zahteve JLA niso izpolnjene. Napetost se stopnjuje. Do učnega centra se pripelje vojaško vozilo JLA (pinzgauer), iz katerega izstopi manjše število vojakov in oficirjev JLA, med njimi tudi podpolkovnik Radko Katalina, načelnik KOS v 31. korpusu, ki prevzame pogovor in doda, da ne misli izgubljati časa. Odide do vojakov JLA in jim izda ukaz: »Na mesta, pet minuta do otvaranja vatre.« Zabrnijo motorji oklepnih vozil, vojaki zasedejo bojne položaje, v centru so na obrambnih položajih častniki in podčastniki. Iz stanovanja v centru pritečejo stanovalci in želijo oditi iz centra. Vojaki JLA jih ne pustijo, ko pa opazijo, da jih s kamero snema pripadnik centra, jim omogočijo odhod.

Bojna oklepna vozila se približajo ograji centra. Podpolkovnik Katalina še naprej grozi. V center tako že pridejo novinarji, fotografi in snemalci. Napetost se stopnjuje. Na hrib Kogl prispejo pripadniki rezervne sestave TO (skupaj 88). Enote JLA se številčno krepijo.

Mediji poročajo o obkolitvi učnega centra. V Pekrah, na Bezjakovi ulici (približno 800 metrov nižje od učnega centra), se začnejo zbirati domačini. Pridružujejo se jim starši nabornikov, ki so na služenju vojaškega roka v centru.

Ob 14.00. Pripadniki milice zaprejo Bezjakovo ulico ter s tem onemogočijo prihod Mariborčanov in Mariborčank neposredno do centra. Množice se povečujejo. Tudi v Mariboru se začnejo zbirati občani in občanke ter mirno demonstrirajo. Napetost pred učnim centrom narašča.

Ob 18.00. Grožnje JLA se stopnjujejo. Oklepna vozila usmerijo cevi proti vhodu centra, Katalina izdaja ukaze vojakom JLA. Iz gozda proti Radvanju se sliši hrup tankov, ki se premikajo proti učnemu centru. Novinarji, snemalci in fotografi, ki so med branilci Peker, bodrijo vojake v centru in opogumljajo ter neposredno poročajo o napetosti. V center prihajajo predstavniki mestnih oblasti. V Pekrah domačini z mirnimi demonstracijami zaustavijo kolono oklepnih vozil JLA. Ista kolona pripelje do centra iz druge smeri (Radvanja).

Mrači se. Pekrčani zakurijo ogenj. Sliši se slovenska pesem. Domačini s tem opogumljajo branilce centra. Vojaki JLA na vozilih prižgejo reflektorje in osvetljujejo stavbo.

Ob 19.00. V občinskih prostorih v Mariboru se začnejo pogajanja med predstavniki JLA, poveljnikom vzhodnoštajerske pokrajine TO polkovnikom Vladimirjem Miloševičem in predstavniki občine. Stališč ne zbližajo.


24. maj 1991

Okrog 1.00. Motorji bojnih vozil JLA zabrnijo. Ob 1.30 napetost znova naraste. Pripadniki JLA obkolijo občinsko stavbo v centru Maribora. Signal VODE, specialci JLA vdrejo v prostor, kjer tečejo pogajanja na občini, in nataknejo lisice polkovniku Vladimirju Miloševiču, poveljniku vzhodnoštajerske pokrajine, ki je na pogajanjih v občinskih prostorih.

Dani se. Sledi umik vozil in vojakov JLA iz neposredne okolice centra.

Okrog 19.00. V Mariboru se nadaljujejo mirne demonstracije. Pred vojašnico vojvode Mišiča na Ljubljanski ulici oklepno vozilo JLA do smrti povozi Josefa Simčika, udeleženca mirnih demonstracij. To je prva žrtev za osamosvojitev Slovenije.


Simon Korez