Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

11.08.2017

Na Brniku predstavili delo dežurnih posadk letalstva Slovenske vojske

V četrtek, 10. avgusta, so pripadniki 15. polka vojaškega letalstva na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku medijem predstavili vključenost letalstva Slovenske vojske v sistemu zaščite, reševanja in pomoči s poudarkom na reševanju v gorah, izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči in sodelovanju pri gašenju.
 
Poveljnik 151. helikopterske eskadrilje podpolkovnik Igor Lanišnik je s sodelavci predstavnikom medijev predstavil organiziranost, delo in opremo dežurnih helikopterskih posadk, ki so na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v vidnem delu dneva v 15-minutni pripravljenosti. Poveljnik eskadrilje je med drugim povedal, da se je število helikopterskih reševanj julija v primerjavi z istim mesecem lani povečalo s 54 na 97 in da so 13. junija s kolegi iz UKC Ljubljana uspešno prvič pripeljali inkubator ter do danes izvedli sedem prevozov inkubatorja. Sodelovali so tudi pri gašenju požarov in na pogorišča odvrgli okoli 450 000 litrov vode.
 
Namestnik direktorja URSZR Branko Dervodel je povedal, da je bilo letos za helikoptersko reševanje porabljenih okrog pol milijona evrov, in dodal: »Letalski polk je izjemno pomemben del sistema zaščite in reševanja, saj podpirajo dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah. Letošnje leto smo imeli požare na industrijskih objektih in tudi v naravi, kjer so pomagali tako s helikopterji Bell 412 in Cougar kot tudi z letali PC-6 Turboporter. V zadnjih letih smo veliko naredili na preventivi, tako da požare opazimo zelo hitro in jih lahko zato tudi zelo hitro omejimo in pogasimo. Tako je bilo tudi v zadnjih dveh primerih blizu Divače in v Komnu.« V gašenje prej omenjenih požarov pa je bilo vključeno tudi letalo Pilatus PC-6, ki je na pogorišča odvrglo 50 000 litrov vode in pri tem naletelo dobrih 11 ur. Pilot letala PC-6 major Darko Sovič je povedal, da je turbopropelersko letalo pri gašenju požarov zelo učinkovito in da lahko z enim naletom odvržejo okoli 800 litrov vode. 
 
 
Dežurne posadke letalstva Slovenske vojske so letos v reševalnih akcijah posredovale 304-krat, od tega so 195-krat poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, 7-krat za prevoz inkubatorja, 85-krat posredovale pri reševanju v gorah in 17-krat sodelovale pri gašenju požarov. Pri tem so prepeljale 303 poškodovane ali obolele, na pogorišča odvrgle 500 000 litrov vode in pri tem naletele 390 ur. Zdravnica letalka Eva Pogačar, dr. med., je povedala, da imajo največ primarnih intervencij, torej prevozov s terena v bolnišnice, in dodala: »Prednost prevozov s helikopterji je hitrost, ni zaviranj, pospeševanj in ovinkov. To je zelo pomembno pri hudi poškodbi glave ali hrbtenice, pri kateri pospeški oziroma pojemki lahko vplivajo na poškodbo in jo poslabšajo.«
 
Dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske so v prvih sedmih mesecih letos poletele na pomoč 286-krat, v enakem obdobju lani 210-krat. Največje povečanje števila reševanj je bilo junija, in sicer z 21 na 66, ter julija, s 54 na 97. Namestnik direktorja URSZR Branko Dervodel je povedal, da je rast števila nesreč povezana tudi s povečanim obiskom turistov v Sloveniji in njihovimi dejavnostmi v naravi.
 
Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo izurjenosti tako posadke helikopterja kot tudi reševalcev, saj se nesreče pogosto dogajajo v slabem vremenu in na težko dostopnih predelih, kar še dodatno otežuje reševanje. Vsaka še tako majhna napaka je lahko usodna za celotno ekipo in plovilo, zato daje 151. helikopterska eskadrilja velik poudarek skupnemu usposabljanju z gorskimi reševalci letalci ter drugimi sodelujočimi v akcijah reševanja.

Za reševanje se uporablja posebna oprema, ki je izdelana v skladu z določenimi standardi, ki jih zahtevajo velike obremenitve in težki pogoji reševanja. Zelo pomembni sta tudi komunikacija in usklajenost med reševalci ter posadko helikopterja, saj se ob odpovedi radijskih zvez med seboj sporazumevajo s posebnimi znaki z rokami.

Ob koncu so reševalne ekipe poudarile pomembnost ustrezne pripravljenosti in opremljenosti planincev za varno hojo v gorah.

Foto: Daniel Mlakar, OOJ GŠSV