Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

23.09.2011

Izzivi zoperstavljanja terorizmu v regiji Jugovzhodne Evrope

V torek, 27. septembra 2011, ob 9.30 bo v Avditoriju generala Maistra v Kadetnici (Engelsova ulica 15, 2111 Maribor) potekala uvodna slovesnost tridnevne mednarodne konference z naslovom Izzivi zoperstavljanja terorizmu v regiji Jugovzhodne Evrope. Mednarodno konferenco bodo s svojimi uvodnimi govori odprli predstavniki soorganizatorjev mednarodne konference, in sicer dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo in predsednica častnega odbora mednarodne konference, Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji, dr. Paul Clarke, predstavnik Centra za civilno-vojaška razmerja iz ZDA, in mag. Miran Vršec, direktor Instituta za korporativne varnostne študije.

Organizatorje mednarodne konference in udeležence bo s slovesnim nagovorom in uvodnim predavanjem počastil dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.

Mednarodne konference se bodo udeležili predstavniki 26 držav in vseh pomembnejših mednarodnih organizacij (OZN, OVSE, EU in Nato). Konferenčni program obsega 10 vsebinsko sklenjenih sekcij, ki so usmerjene v obravnavo problematike, opredeljene v vsebinskem naslovu konference Zaščita kritične infrastrukture – danes in jutri.

O mednarodnem terorizmu

Družba postaja z razvojem informacijske in drugih tehnologij vedno bolj zapletena in ranljiva. Živimo v družbi vedno večjega tveganja, saj imajo pozitivne razsežnosti razvoja tudi mnoge izjemno negativne posledice, ki se v ekstremni obliki lahko izrazijo s stopnjevanjem ogrožanja posameznikove, nacionalne ali mednarodne varnosti. Nesluten razvoj tehnologije je vsekakor prinesel napredek na vseh segmentih delovanja družbe. Na drugi strani je ta odvisnost družbe od delovanja tehnoloških sistemov le-to postavila v položaj zelo velike odvisnosti, kjer lahko že majhne motnje v delovanju teh sistemov predstavljajo za delovanje družbe pomembne posledice. Odvisnost družbe od delovanja te infrastrukture pa ima ravno zato očitne neposredne in posredne učinke na njeno ogrožanje in tako predstavlja zelo privlačen cilj delovanja mednarodnih teroristov. Teroristična dejanja, ki so imela v preteklosti lokalne značilnosti, s svojimi novimi pojavnimi oblikami prav zaradi te soodvisnosti dobijo globalne razsežnosti. Kompleksnost mednarodnih odnosov in delovanje mednarodnega sistema sili nacionalnovarnostne sisteme v interakcijo z mednarodnim okoljem. Moderni terorizem je dejansko postavil mednarodno skupnost pred ugotovitev, da je le-ta globalni fenomen, ki zahteva globalen odziv na različnih nivojih, in sicer od mednarodnega preko nacionalnega pa vse do lokalnega nivoja v vsaki manjši družbeni skupnosti. Terorizem pri svojem delovanju ni omejen z državnimi mejami, zato se lahko mednarodna skupnost temu pojavu učinkovito zoperstavi samo z izboljšanjem ukrepov na področju sodelovanja, organizacije in solidarnosti med državami, z iniciativami, ki vsebujejo kombinacijo raznovrstnih strategij in mehanizmov, ter nenazadnje s povečanjem izmenjave informacij, pomembnih za zoperstavljanje temu svetovnemu problemu.

Seveda se je treba zavedati, da mednarodni terorizem ni edina grožnja kritični infrastrukturi, saj jo neposredno ogrožajo še naravne nesreče, nesreče, povzročene zaradi človeških napak, in druga deviantna dejanja, namerno povzročena s strani zunanjih ali notranjih subjektov v procesu delovanja kritične infrastrukture. V tem kontekstu govorimo o zelo pomembnih dilemah, pred katerimi se danes nahajajo posamezne države pri varovanju in sploh opredeljevanju kritične infrastrukture, ki je nujna za delovanje celotne družbe. Rešitve so obremenjene z različnimi dejavniki, ki vplivajo na njihovo sprejemanje in izvajanje ter jih najlažje umestimo v dileme, povezane z razmerji javnega in zasebnega ter na drugi strani določanja pomembnosti posameznega področja. Vsekakor je v interesu držav in tudi mednarodne skupnosti, da opredelijo tisto nujno potrebno infrastrukturo, ki bi zaradi svojega nedelovanja predstavljala tako kritične posledice za delovanje te družbe, da bi bilo njeno delovanje – ali obstoj – zelo moteno ali celo onemogočeno. Na eni strani država z interesi različnih svojih subjektov teži k opredelitvi posameznih faktorjev kritičnosti in s tem tudi procesov ali dejavnikov, ki spadajo v okvir te kritičnosti, k čim širšem pristopu, brez da bi se včasih zavedala finančnih posledic. Na drugi strani imamo zasebni sektor s svojimi ekonomskimi interesi, ki je v večini primerov upravljavec ali v nekaterih primerih tudi lastnik posameznih segmentov kritične infrastrukture, da problem varovanja teh zmogljivosti gleda izključno skozi ekonomski pogled in brez finančnega sodelovanja države ni pripravljen vlagati večjih finančnih sredstev v zagotavljanje ustreznega varovanja omenjene infrastrukture. Ta problem je še kompleksnejši na mednarodni ravni, kjer so poleg omenjenih razmerij vpleteni še nacionalni in politični interesi posameznih držav. Vse pa je zelo močno povezano s potrebnimi finančnimi sredstvi, ki jih tako zahtevni procesi potrebujejo za njihovo ustrezno ureditev.

Zaradi navedenega je Ministrstvo za obrambo ob sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA, Centrom za civilna vojaška razmerja (CCMR) iz Montereya in Institutom za korporativne varnostne študije (ICS) organiziralo veliko mednarodno konferenco, ki je že četrta po vrsti v sklopu tematike, povezane s procesi zoperstavljanja terorizmu. Letošnja mednarodna konferenca z naslovom Izzivi zoperstavljanja terorizmu v regiji Jugovzhodne Evrope in vsebinskim naslovom Zaščita kritične infrastrukture – danes in jutri je na področju zoperstavljanja terorizmu prinesla naslednje dodatne kvalitete, ki se odražajo skozi pridobivanje novih znanj in izkušenj z obravnavanega področja, medsebojne izmenjave mnenj in prenosa dobrih praks ter spoznavanja ustreznih strokovnjakov iz akademskega in operativnega nivoja, med katerimi se širi mreža kontaktov, ki so nujni za uspešno mednarodno regionalno sodelovanje na področju zoperstavljanja terorizmu in obvladovanja tveganj, povezanih s kritično infrastrukturo.

Na konferenci več kot 230 udeležencev iz 26 držav

Vsebinski poudarek na konferenci bo v celoti posvečen predvsem nacionalnim in mednarodnim mehanizmom koordinacije in medorganizacijskega sodelovanja v procesih varovanja kritične infrastrukture. Republika Slovenija je znova dokazala, da lahko uspešno izvaja povezovalno vlogo pri prenosu znanj in dobrih praks na področju zoperstavljanja terorizmu v sami regiji in tudi v širšem mednarodnem okolju.

Navedena dejstva dajejo že četrti mednarodni regionalni konferenci še poseben pomen. Konferenca bo potekala med 27. in 29. septembrom 2011 v konferenčnih prostorih Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU) v mariborski Kadetnici. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki 26 držav in štirih mednarodnih organizacij, združevala pa se bosta akademsko in strokovno okolje, kar pomeni odlično osnovo za uspešnost tega dogodka. Konferenca je že v svoji osnovi prerasla regionalni okvir, predvsem število udeležencev pa kaže na dejstvo, da je varovanje kritične infrastrukture pred grožnjami mednarodnega terorizma lahko učinkovito le ob tesnem sodelovanju vseh subjektov mednarodne skupnosti. Kritično infrastrukturo je predvsem zaradi njene soodvisnosti in čezmejnih učinkov nemogoče obravnavati strogo z nacionalnega stališča, temveč je za učinkovit pristop nujno mednarodno sodelovanje in angažiranje. Izrednega pomena je tudi izmenjava izkušenj in primerov dobre prakse, čemur so takšna srečanja tudi namenjena.

Na konferenci bo sodelovalo 26 držav, vse od ZDA do Kitajske. Aktivno bodo sodelovale tudi vse pomembne mednarodne organizacije, ki imajo v procesu zoperstavljanja terorizmu pomembno vlogo, in sicer Organizacija združenih narodov, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Evropska unija in zveza Nato. Na konferenci bodo tudi predstavniki regionalne pobude RACVIAC (Regional Arms Control Verification and Implementation Assistance Centre) in predstavniki DCAF (Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces). Med udeleženci konference bodo visoki predstavniki subjektov nacionalnovarnostnega sistema v sodelujočih državah in tudi mednarodnih organizacij. Akademsko okolje so na konferenci odlično zastopali predstavniki treh fakultet, ki se v svojih programih ukvarjajo tudi s problemi terorizma in procesi za boj proti terorizmu, in sicer Fakultete za varnostne vede, Fakultete za družbene vede ter Fakultete za državne in evropske študije. Na odmevnost konference ne kaže le dejstvo o široki udeležbi mednarodne skupnosti, temveč tudi njena ustrezna prepoznavnost med organi nacionalnovarnostnega sistema. Na letošnji konferenci bo rekordnih več kot 200 udeležencev, med katerimi bodo poleg predstavnikov mednarodnega okolja in Slovenske vojske tudi predstavniki Ministrstva za notranje zadeve in Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za promet, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za zdravstvo, Državnega tožilstva, Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, Urada za varovanje tajnih podatkov, Carinske uprave Republike Slovenije, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter predstavniki Ministrstva za obrambo, in sicer iz Slovenske vojske, Obveščevalno-varnostne službe, Sektorja za civilno obrambo, Direktorata za obrambno politiko, Direktorata za obrambne zadeve ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Ob konferenci bo izšla tudi posebna znanstvena publikacija z naslovom Counter-Terrorism Challenges Regarding the Processes of Critical Infrastructure Protection urednikov dr. Denisa Čalete in kapitana Paula Shemelle. Ta prispevek avtorjev daje mednarodni konferenci še dodatno vrednost. Knjiga bo tematsko zaokrožena celota in prav zato bralcu ponuja osredotočeno seznanjanje z različnimi vidiki procesov varovanja kritične infrastrukture. Vsebinsko so prispevki razdeljeni v štiri sklope, in sicer pomen javnega in zasebnega partnerstva pri varovanju kritične infrastrukture, kibernetske grožnje, pomen varovanja kritične infrastrukture v energetskem sektorju in prikaz določenih nacionalnih pristopov. Poleg konferenčnega gradiva z vsemi predstavitvami je ravno to delo tista dodatna kvaliteta, ki ostaja s svojimi sklepi dostopna tudi širši strokovni in akademski javnosti, ki ni imela možnosti neposredne udeležbe na mednarodni konferenci.

 

Glavni poudarki in vsebinski obseg konference

Konferenco bodo z uvodnimi nagovori odprli najvišji predstavniki soorganizatorjev dogodka, in sicer ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph A. Mussomeli, predstavnik Centra za civilno-vojaška razmerja dr. Paul Clarke in direktor Instituta za korporativne varnostne študije mag. Miran Vršec.

O pomembnosti same mednarodne konference priča že dejstvo, da bo imel na dogodku častni nagovor in predavanje dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. Njegovo predavanje bo posebej opozorilo na dejstvo, da nobena družba ni v celoti varna pred grožnjami terorizma. Treba se je zavedati, da varnost ni samoumevna dobrina in da je stanje popolne varnosti nemogoče doseči. Terorizem ima bogato zgodovino in ni realno  pričakovati, da bi ga v prihodnosti v celoti odpravili. To pomeni, da moramo biti vseskozi dovolj previdni, službe nacionalnovarnostnega sistema pa dovolj učinkovite za uspešno preprečevanje terorističnih dejanj. Izkušnje nas učijo, da v dobi globalnega in med seboj soodvisnega sveta ni mogoče govoriti o tem, da se posamezna država lahko v celoti izogne vplivom terorističnih groženj.

Predstavitve in razprave na konferenci bodo ponudile različna mnenja ter rešitve v procesih varovanja kritične infrastrukture ne samo pred terorističnimi grožnjami, temveč pred celotnim spektrom groženj, ki lahko omejijo ali prekinejo njeno nemoteno delovanje. Širok izbor kar 27 predstavitev skozi deset konferenčnih sekcij nam bo omogočil vpogled v različne segmente dejavnikov preprečevanja terorističnega ogrožanja v povezavi z varovanjem kritične infrastrukture. Pomembno pa se je zavedati tudi dejstva, da pozitivnih izkušenj ali organizacijskih oblik ni mogoče nekritično prenašati v druge sisteme, saj to lahko v novem okolju povzroči več škode kot koristi.

Dodatne informacije: Carmen Kos, mobilni telefon 041 959 179