Republika Slovenija
  Ministrstvo za obrambo
  Generalštab Slovenske vojske
  Vojkova cesta 55
  1000 Ljubljana
  T: +386 (0)1 471 22 11
  F: +386 (0)1 471 16 50
  E: glavna.pisarna.gssv(at)mors.si

Sporočilo

02.10.2013

Dežurna helikopterska posadka SV letos prepeljala 132 poškodovanih ali obolelih

Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske so letos v reševalnih akcijah posredovale 141-krat, od tega so 74-krat posredovale pri reševanju v gorah, 52-krat  poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in 15-krat sodelovale pri gašenju požarov v naravi.

Pri tem so prepeljale 132 poškodovanih ali obolelih, 430 reševalcev, okoli 20 ton opreme za nudenje prve pomoči in naletele okoli 160 ur v vrednosti dobrih 400.000 evrov. Za potrebe gašenja požarov v naravi so piloti naleteli 75 ur in na žarišča požarov odvrgli 800.000 litrov vode, za kar je bilo potrebnih 935 naletov, pri tem pa so porabili goriva v vrednosti okoli 38.000 evrov.

Za potrebe reševanja v gorah je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v vidnem delu dneva pripravljen helikopter Slovenske vojske. Opremljen je z elektromotornim vitlom, ki omogoča dviganje poškodovancev in reševalcev v helikopter, ter osnovno opremo za oživljanje. Tričlanska posadka helikopterja in dežurna reševalna ekipa, ki jo sestavljajo zdravnik, reševalec in policist, sta v 15-minutni pripravljenosti za polet. Poleg reševanja v gorah in težko dostopnih predelih dežurna posadka izvaja tudi nujne helikopterske prevoze v okviru helikopterske nujne medicinske pomoči, saj je prav hitrost pri reševanju največkrat ključna za ohranitev najpomembnejšega – človeškega življenja.
Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo izurjenosti tako posadke helikopterja kot tudi reševalcev, saj se nesreče pogosto dogajajo v slabem vremenu in na težko dostopnih predelih, kar še dodatno otežuje samo reševanje. Zato v 151. helikopterski eskadrilji dajejo velik poudarek skupnemu usposabljanju z gorskimi reševalci letalci ter ostalimi sodelujočimi v akcijah reševanja.
Prav hitrost pri reševanju je največkrat ključnega pomena za ohranitev življenja, zato dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske pri delu sodeluje tudi z dežurno posadko Letalske enote Policije, s katero si delita naloge reševanja v gorah in helikopterske nujne medicinske pomoči.

Potek reševanja s pomočjo helikopterja

Tako delo helikopterske posadke kot tudi delo reševalcev letalcev spada med zelo zahtevna specialistična znanja. Tudi pri gašenju in nošenju tovora je lahko vsaka še tako majhna napaka usodna za celotno ekipo in plovilo, zato je upoštevanje postopkov reševanja zelo pomembno.

Helikopterska reševalna akcija poteka na naslednji način:

• na mestu nesreče leži poškodovanec (mesto je nedostopno, na zahtevnem terenu ali zahtevni situaciji);
• helikopter nad mesto nesreče pripelje reševalno ekipo;
• z reševalno opremo se k ponesrečencu najprej spusti zdravnik ali medicinski tehnik, nato pa s preostalo potrebno opremo operater na vitlu spusti še drugega reševalca letalca;
• skupaj zavarujeta ponesrečenca, ga oskrbita in ga glede na poškodbe pripravita za prevoz, helikopter v tem času leti v bližini območja nesreče;
• ko je ponesrečenec pripravljen za prevoz, reševalca po radijski postaji, s katero sta povezana s helikoptersko posadko in med seboj, pokličeta plovilo;
• nosilnost vitla za dvig ponesrečenca je 272 kilogramov;
• pri spuščanju jeklenice se mora ta najprej razelektriti na zemlji, šele nato jo eden od reševalcev lahko prime ter vpne ponesrečenca in sebe, potem pregleda vsa varovala in operaterju na vitlu sporoči, da je pripravljen za dvig;
• drugi reševalec namesti komplet vrvice proti vrtenju, s tem med dviganjem reševalca s ponesrečencem v vreči prepreči močno vrtenje vreče in reševalca zaradi vpliva  zraka skozi rotor;
• ko sta reševalec in ponesrečenec tik pod smučko helikopterja, se vrvico s potegom odpne, potegne k sebi in pospravi;
• prehod reševalca s ponesrečencem preko sani helikopterja je zelo zahteven, zato morata tako tehnik letalec kot tudi reševalec pri tem usklajeno sodelovati in ponesrečenca spraviti v plovilo;
• reševalec vrečo takoj zavaruje na vrvno ograjo, zatem pa še sebe, šele potem vrečo in sebe izpne z jeklenice;
• drugi reševalec se pripravi za dvig, postopek dviganja se ponovi;
• reševalec se po prehodu preko sani helikopterja in vstopu v plovilo takoj zavaruje na vrvno ograjo, ki je nameščena na tleh helikopterja;
• v plovilu se oskrba ponesrečenca nadaljuje do prihoda v bolnišnico.


Komunikacija in usklajenost med reševalci in posadko helikopterja je pri tem delu zelo pomembna. Za reševanje se uporablja posebna oprema, ki je izdelana skladno z določenimi standardi in zahtevami, ki jih zahtevajo velike obremenitve in težki pogoji reševanja.